Na Polulah odprli nov most čez Savinjo

Most, ki so ga začeli graditi marca lani, je po ministričinih besedah zasnovan brez podpornih stebrov v strugi Savinje, kar omogoča boljši pretok visokih voda, hkrati pa vključuje tudi površine za pešce in kolesarje. Kot je dodala, je hkrati pripravljen za prihodnjo navezavo na vzhodno obvoznico Celja, ki naj bi razbremenila tranzitni promet in izboljšala prometno povezanost širše regije.

"Današnje odprtje mora biti spodbuda za nadaljevanje tega projekta," je poudarila ministrica Polona Rifelj.

Foto: STA Celjski župan Matija Kovač je dejal, da zaključeni protipoplavni projekti predstavljajo pomemben korak k večji poplavni varnosti Celja. Izpostavil je uspešno sodelovanje države, občine, projektantov, izvajalcev in direkcije za vode ter dejal, da občina sama tako obsežnih naložb ne bi mogla financirati.

Ob tem je opozoril, da zagotavljanje poplavne varnosti v Celju še ni končano. Skupaj z direkcijo za vode pripravljajo nove projekte, pomemben izziv pa ostaja tudi prometna razbremenitev mesta z vzhodno obvoznico oziroma tretjo razvojno osjo, za katero pričakuje čimprejšnjo prostorsko umestitev in zagotovitev državnega financiranja.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin je poudaril, da nova prometna ureditev prebivalcem Polul in Celja prinaša varnejšo in enostavnejšo vsakodnevno pot. Novo krožišče omogoča bolj tekoč promet, urejene so površine za pešce in kolesarje, prenovljena pa je tudi komunalna infrastruktura z odvodnjavanjem, avtobusnim postajališčem in cestno razsvetljavo. Ob tem se je zahvalil prebivalcem za potrpežljivost med gradnjo.

Nov most na Polulah po besedah predstavnikov države in celjske občine simbolizira povezovanje, varnost in uspešno sodelovanje države ter lokalne skupnosti pri izvedbi pomembnih infrastrukturnih projektov.

Projekt gradnje mostu, ki ga je financirala Direkcija RS za vode, je sicer del širšega sklopa ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v savinjski regiji. Pogodbena vrednost del, ki so vključevala zamenjavo starega mostu z novim in druge vodnogospodarske ureditve Savinje v tem delu, je znašala približno 15 milijonov evrov, je v izjavi za medije ocenil Kovač.

Foto: STA

Rifljeva predstavila stanje na ministrstvu za okolje ob prevzemu mandata

Pred uradnim odprtjem mostu sta ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj ter v. d. direktorja direkcije za vode Roman Kramer predstavila realizacijo načrta za okrevanje in odpornost ter aktualno stanje na ministrstvu ob nastopu mandata.

Ministrstvo za okolje in prostor je velik resor, saj upravlja več kot milijardo evrov sredstev, je na novinarski konferenci v Celju povedala Rifljeva. Kot je ponazorila, so za ugotovljeni manko prihranke našli na stanovanjskem področju in pri zapiranju Premogovnika Velenje, kjer je sanacija letos predvidena v nižjem znesku. "Zdaj pripravljamo rebalans, manjkajoča sredstva bomo najverjetneje našli še pri nekaterih mehkih vsebinah," je napovedala.

Z reorganizacijo ministrstva se je odpravilo podvajanje procesov Foto: STA

Ministrstvo je povezalo naloge, ki so bile prej razpršene med tri ministrstva in eno vladno službo. "Ministrstvo zdaj združuje področje okolja, narave, podnebja, prostora, graditve stanovanj, vode in obnove po naravnih nesrečah, ker gre za vsebinsko povezana področja, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi, razvoj občin, gospodarstva in varnost države," je pojasnila.

Z reorganizacijo se ni zmanjšal obseg nalog, temveč se je odpravilo podvajanje procesov. Reorganizacija je poleg skoraj 37-odstotnega zmanjšanja števila enot in 50-odstotnega zmanjšanja števila direktoratov prinesla racionalizacijo vodstvene strukture. "Namesto treh je en minister, število državnih sekretarjev je padlo s sedem na tri, direktorjev direktoratov s šest na tri. To pri plačah vodstvenega kadra pomeni prihranek več kot 1,2 milijona evrov letno," je ponazorila.

Število zaposlenih na zaupanje ministra se je zmanjšalo s 17 na trenutno dva. Pri tem je opozorila, da se je število zaposlenih v primerjavi z junijem 2022 povečalo za 23 odstotkov na 538. Ocenjeni dodatni strošek plač znaša 3,9 milijona evrov letno, je dodala.

Naloge se bodo opravljale z bistveno bolj poenostavljeno upravljavsko strukturo. "Pri primopredaji so vsi trije ministri poudarili predvsem težavo medresorskih usklajevanj in soglasij, kdo je za kaj pristojen," je povzela ter dodala, da bodo zdaj stremeli k temu, da bodo odločitve znotraj ministrstva poenotene in medsebojno usklajene. Začeli so tudi projekt povezovanja in usklajevanja informacijskih sistemov ter to, da bodo podatki v skladu z dejanskim stanjem.

Pri Evropski komisiji odprtih devet postopkov

Pri devetih odprtih postopkih pri Evropski komisiji za tri pričakujejo formalno zaprtje. Pri odprtih pa posebno pozornost zahteva postopek glede kanala C0. Rok, do katerega ga je treba priključiti, je februar 2027. "Ocenjujem, da bo to zelo težko," je povedala. Po njenih besedah gre za neskladnost s kohezijskim projektom. Projekt ima na ministrstvu status nedelujoče operacije in se o njem v zadnjem letu komisiji ni poročalo, je navedla.

Glede postopka, ki ga je junija začela komisija pred Sodiščem EU zaradi neupoštevanja evropske direktive o pticah zaradi sredozemskega vranjka, ki se zaradi prehranjevanja zadržuje v koprskem zalivu, a tam ne živi, je povedala, da tu interese uveljavljata Hrvaška in Italija. Ti za ptico na območjih, kjer živi, ne določata tako strogih kriterijev, kot jih za Slovenijo želi slovenska nevladna organizacija. Če bi tudi za to območje razglasili Naturo 2000, bi to po njenih besedah pomenilo omejevanje plovbe, kar bi bila velika težava za Luko Koper in gospodarstvo.

Tveganja na področju črpanja evropskih kohezijskih sredstev

Pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev po njenih besedah zaznavajo resno tveganje. "Stanje pri obravnavi vlog za obdobje 2021–2027 je skrb vzbujajoče, od 242 predvidenih vlog jih do 24. julija 116 še ni bilo predloženih. Realiziranih je bilo 17 odstotkov načrtovanih sredstev v tem proračunskem letu," je navedla. Med razlogi je naštela zelo pozen začetek finančne perspektive, slabo pripravljene projekte in počasno odzivnost upravičencev, predvsem občin.

V načrtu za okrevanje in odpornost so predvideni manjši ostanki sredstev, kar pa na ministrstvu povezujejo s tem, da je bila vrednost izdanih odločb o sofinanciranju višja, kot je bila dejanska realizacija pri posameznih projektih. Največji obseg črpanja je predviden v tretjem četrtletju, je povedala ministrica.

Za podnebni sklad je med letoma 2025 in 2028 predvidenih približno 830 milijonov evrov, večina sredstev je že razporejena, pogodbeno zavezanih ni samo še približno 50 milijonov evrov. "Naša naloga ni le zagotavljati visoko realizacijo, ampak primerjati učinke porabljenega denarja," je dejala in dodala, da je vsa pristojna ministrstva pozvala k pregledu projektov. Pri tem je spomnila na revizijo računskega sodišča, ki je opozorilo na pomanjkljivost sistema nadzora nad izplačili.

Glede sredstev iz sklada za modernizacijo, ki so za Slovenijo pomemben vir financiranja posodobitve energetskega sistema, obnovljivih virov in zelenega prehoda, je na nedavnem neformalnem zasedanju okoljskih ministrov EU na Irskem opozorila, da bi predlagana sprememba pravil Slovenijo do leta 2040 prikrajšala za približno pol milijarde evrov. Predlagala je dvig meje, s čimer bi Slovenija ostala upravičenka do teh sredstev, to pa je upravičevala z dejstvom, da šele zdaj financiramo zapiranje rudnikov in vlagamo v obnovljive vire energije.