Na naslednjih volitvah nas čaka pomembna sprememba

Kot je minister pojasnil na današnji novinarski konferenci, so pri pripravi predloga izhajali iz veljavne ureditve in jo spremenili v delu, za katerega je ustavno sodišče odločilo, da ne ustreza več merilom za oblikovanje volilnih okrajev. To so približno enako število prebivalcev, geografska zaokroženost in skupne kulturne ter druge značilnosti. "Verjamem, da smo s tem zadostili odločbi ustavnega sodišča," je dejal. Odstopanje med najmanjšim in največjim volilnim okrajem je zdaj 1:2,7. Po obstoječi ureditvi pa je to razmerje 1:3,7.

Novice Kako je minister Bandelj pritiskal za črnjenje Janše na Bauerja in Budjo, ni več strogo zaupno

"Upoštevali smo vsa določila, ki jih v odločbi navaja ustavno sodišče," je poudaril minister. "Je pa res, da je odločba napisana precej ohlapno, brez jasnih navodil, kaj je treba pri trenutni ureditvi popraviti, kaj je v neskladju z ustavo," je dodal. "Dejstvo je, da so se v odločitvah ustavnega sodišča pojavljala različna razmerja," je povedal in dodal, da je bilo izrecno omenjeno razmerje 1:3.

Kot kaže, predlog koalicijsko še ni povsem usklajen in tudi še ni povsem jasno, katere stranke in kdaj ga bodo vložile v parlamentarni postopek. Predlog zakona pa že zdaj podpirajo v SDS in DeSUS, obe ga bosta po pričakovanjih tudi vložili v DZ, poroča STA.

Grims: Treba je izhajati iz tega, kar je dobro za Slovenijo

Poslanec SDS Branko Grims je menil, da zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo, ustreza ustavnim merilom o sorazmerjih, velikosti ter upoštevanju zgodovinskih in drugih povezav. "Glede na to, da za ukinitev volilnih okrajev ni zadostnega števila glasov, se bo treba soočiti s spremembo meja," je povedal v DZ.

Na očitke, da s tem predlogom preračunavajo, kako bi bili posamezniki najlažje izvoljeni, je odgovoril, da je to filozofsko vprašanje. "Verjetno bi bila ukinitev volilnih okrajev za izvolitev marsikoga celo boljša rešitev. Je pa seveda vprašanje, kaj bi to pomenilo za Slovenijo. Treba je izhajati iz tega, kar je dobro za Slovenijo," je poudaril Grims.

Novice Tonin z veliko podporo vnovič izvoljen za predsednika NSi

Jurša: Za ukinitev okrajev so stranke brez mreže

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v izjavi v DZ pojasnil, da so podporo tej rešitvi sprejeli na organih stranke. Po njegovem mnenju bodo sopodpisniki predloga zakona. Na predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, imajo v DeSUS eno pripombo, sicer pa se jim zdi sprejemljiv. Pomisleke ima poslanec Ivan Hršak, ki je izvoljen v Hrastniku. Ta okraj je namreč eden od manjših in bi se po predlogu ministrstva spremenil. Tako je vprašanje, ali bo poslanec predlog podprl.

Na vprašanje o očitkih glede preračunljivosti pri podpori tej rešitvi je Jurša odvrnil, da se mu zdi, da podporniku ukinitve volilnih okrajev bolj razmišljajo o tem. "Predvsem so to stranke, ki nimajo svoje mreže. Na osem volilnih enot bi postavile enega znanega Slovenca in tako dobile poslance," je povedal in dodal, da ima DeSUS drugo kadrovsko politiko.

Novice Trump po porazu na volitvah vztraja, da je šlo za prevaro

SMC in NSi za ukinitev volilnih okrajev

SMC in NSi pa sta naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu ter bosta najprej tudi podprli ta predlog zakona. V parlamentarni postopek ga je nedavno znova vložilo 37 opozicijskih poslancev. Marca je bil tak predlog neuspešen, saj ni prejel potrebnih 60 poslanskih glasov.

Poslanec NSi Blaž Pavlin je povedal, da bodo podprli ukinitev volilnih okrajev. Tako do trenutka, ko bo znano glasovanje o tem predlogu, ne bodo sopodpisniki predloga zakona za spremembe meja volilnih okrajev, ki ga je pripravilo ministrstvo. Ta predlog po Pavlinovem mnenju tudi ni tehnično zrel.

Če bo predlog o ukinitvi volilnih okrajev neuspešen, pa bodo o tem, ali podprejo predlog sprememb meja volilnih okrajev, odločali organi stranke, je pojasnil Pavlin. Spomnil je tudi, da v koalicijskem sporazumu ni zaveze, da bi tak zakon podprli.

Tudi opozicija za ukinitev volilnih okrajev

LMŠ, Levica, SD in SAB so se danes znova zavzele za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Po njihovem mnenju bi le s tem zagotovili večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Večinoma menijo, da gre pri predlogu ministrstva za kozmetične popravke, s katerimi verjetno ne bi izpolnili ustavne odločbe.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je povedala, da so že preverjali podporo in se pomikajo proti zahtevani večini. Ali bodo zbrali 60 glasov, pa po njenem mnenju ne bodo vedeli do glasovanja. V SD so bili v preteklosti naklonjeni tudi spremembam meja volilnih okrajev. Če predlog opozicije ne bo uspešen, se bodo pogovorili o predlogu ministrstva.