MVK nad Klemenčičevo premoženje?

Ramšakova je sejo sklica za sredo popoldne, med vabljenimi pa je tudi predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. Potem ko je poslanska skupina SDS 24. januarja vložila zahtevo za sklic nujne seje mandatno-volilne komisije (MVK), so v politični in strokovni javnosti zaokrožile različne razlage o tem, ali je nadzor premoženjskega stanja predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) sploh v pristojnosti MVK.

"Hudi očitki na finančno oziroma premoženjsko stanje" Klemenčiča Poslanska skupina SDS - iz njenih vrst prihaja tudi Ramšakova - je kot povod za zahtevo navedla elektronsko sporočilo, ki so ga prejeli poslanci in v katerem so po njihovih navedbah izraženi "hudi očitki na finančno oziroma premoženjsko stanje" Klemenčiča. Priložili so tudi poročila nekaterih medijev. Klemenčič je vse očitke označil za neresnične.

Ramšakova je že pred časom zavrnila izjave pravnika Rajka Pirnata, ki jih je ta dal za medije, v njih pa je podvomil o pristojnosti MVK za nadzor premoženjskega stanja predsednika KPK. Pirnat namreč vztraja, da je zahteva za sklic nuje seje MVK in izvedbo nadzora tipičen primer zlorabe pooblastil.

Kot je pojasnila Ramšakova, pristojnost MVK v primeru nadzora premoženjskega stanja predsednika KPK Klemenčiča izhaja iz odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, in sicer na podlagi 20., 21. ter tretjega in četrtega odstavka 22. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Ramšakova: V pristojnosti MVK tudi nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika KPK V pristojnosti MVK so tako po mnenju Ramšakove tudi nadzor nad premoženjskim stanjem, sprejemanjem daril, nasprotjem interesov ter nezdružljivostjo funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika KPK in obeh namestnikov predsednika, obravnava letnega poročila KPK ter obravnava predloga za razrešitev predsednika KPK in obeh namestnikov predsednika.

Pirnat je na drugi strani opozoril, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije to nalogo daje DZ, pri tem pa ne omenja posebej MVK. Tudi poslovnik DZ tega ne določa. Po Pirnatovem mnenju je zato DZ "šel predaleč", ko je z odlokom o ustanovitvi in nalogah delovnih teles pristojnost v celoti prenesel na MVK.

Kot poudarja Pirnat, je zahteva poslanske skupine SDS oblikovana kot orožje pritiska, za kar pa po njegovih besedah MVK zagotovo ni pristojna. Poslanci lahko delovna telesa uporabljajo za medsebojna politična obračunavanja, ne morejo pa pristojnosti delovnih teles uporabljati kot sredstvo pritiska nad neodvisnimi organi, še opozarja Pirnat.