Nazaj v šolo
Petek, 8. 9. 2023, 22.22
1 leto, 2 meseca
Mladi učitelji zapuščajo šole in odhajajo v Lidl
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,42
Kdo bo poučeval naše otroke?
Najhuje je, ko pride k meni učitelj začetnik in pravi, da razmišlja o tem, da bi šel delat v Lidl, pripoveduje ravnatelj ene izmed slovenskih osnovnih šol. Izvemo, da to ni osamljen primer in da se mladi kljub večletnemu šolanju in želji po delu z otroki raje odločijo za delo v trgovini, kjer je plača primerljiva tisti, ki jo dobijo na začetku učiteljevanja, in kjer niso izpostavljeni pritisku staršev.
Če je bil poklic učitelja nekoč spoštovan, je danes slika povsem drugačna. Slovenski šolski sistem se je znašel na robu, na vseh ravneh primanjkuje med štiri in pet tisoč učiteljev, situacija pa se bo glede na podatke še poslabšala, saj bo v naslednjih desetih letih pogoje za upokojitev izpolnilo okoli pet tisoč učiteljic in učiteljev.
Da šolski sistem že zdaj ne zdrži več, pove predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan.
"Sistem v narekovajih deluje le zato, ker ogromno delovnih mest učiteljev in profesorjev zasedajo ljudje, ki nimajo formalne izobrazbe in ne izpolnjujejo pogojev. Poznam konkreten primer – in ni edini –, ko športnik poučuje matematiko, ko geograf poučuje fiziko, ko kemik poučuje zgodovino ... Lahko rečemo, da sistem deluje? Nikakor ne v okvirih normativov, ki jih je določila zakonodaja. Če potegnemo vzporednice z zdravstvenim sistemom, verjetno še nikoli nismo doživeli, da bi na primer ortoped reševal probleme, ki sicer spadajo v domeno psihiatrije. Če sem še nekoliko bolj ekstremen, je mogoče, da bi profesor fizike reševal dermatološke probleme? Prav to se zdaj dogaja v šolah," situacijo v slovenskem šolstvu opiše naš sogovornik.
Ravnatelji z Gregorjem Pečanom na čelu so kritični do pristojnih, ki da se "z nonšalantno počasnostjo odzivajo na problematiko v šolstvu." S pojasnili oblasti, da gre za trenutni problem in da se bo v prihodnjih nekaj letih z manjšim številom otrok v generacijah rešil, se Pečan ne strinja in poudarja, da bo do takrat vsako leto v šolski sistem vključenih okoli 260 tisoč učencev in dijakov.
Ko učitelj lahko postane skoraj vsakdo
Ravnatelji že dlje časa opozarjajo na pomanjkanje kadra, še dodaten udarec so šolam na pristojnem ministrstvu zadali, ko so pred začetkom novega šolskega leta z okrožnico sporočili, da preneha delovati sklep iz časa epidemije covid-19 in da študenti na šolah ne morejo več delati prek napotnice. V okrožnici je sicer zapisano, da lahko študent sklene pogodbo o zaposlitvi ter da se lahko še vedno redno ali izredno šola, izgubi pa določene študentske ugodnosti, ki mu pripadajo. Ravnatelji so vrzel manjkajočih učiteljev do zdaj namreč zapolnjevali tudi s študenti višjih letnikov pedagoških smeri in kot pravijo bodo brez njih težko zmogli. So pa na ministrstvu napovedali, da bo minister na podlagi interventnega zakona o poplavah sprejel sklep, ki bo šolam na prizadetih območjih vseeno omogočal začasno in občasno delo študentov.
Poleg tega na šolah zaposlujejo kader, ki zaposlitvenih pogojev ne izpolnjuje v celoti. V primeru, ko se na razpis ne prijavi ustrezen kandidat, imajo ravnatelji možnost sklenitve pogodbe za določen čas za obdobje dveh ali treh let s kandidatom, ki še nima pridobljene ustrezne pedagoško-andragoške izobrazbe ali strokovnega izpita.
Junija letos je bila sprejeta tudi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki omogoča, da se v primerih, ko ni ustreznih kandidatov, zaposli posameznike, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, in sicer za določen čas dveh oziroma treh let. Novela tudi omogoča, da se v primeru izpolnitve vseh pogojev znotraj omenjene dobe z zaposlenim sklene pogodba za nedoločen čas. Kot so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, je namen sprejete novele zaposlitev narediti bolj privlačno za vse, ki imajo potencial za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo.
Večje šole "kradejo" kader manjšim
Da interes za poučevanje še posebej med mladimi upada, opažajo tudi na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer je vse manj zanimanja za študij razrednega pouka in študijski program dvopredmetni učitelj (v okviru tega programa se izobražujejo prihodnji učitelji matematike, računalništva, tehnike, fizike, biologije, kemije in gospodinjstva, ki jih trenutno v šolah najbolj primanjkuje). Že vrsto let se na ta program prijavi manj kandidatov, kot je razpisanih mest, zlasti je premalo študentov za študij tehnike in fizike, upada pa tudi interes za študij matematike in računalništva, pojasni dekan pedagoške fakultete Janez Vogrinc.
"Vrnitev klasičnega pripravništva je zelo dober ukrep, ki smo ga v preteklosti že poznali, in pomeni idealen vstop učitelja začetnika v pedagoški poklic, ko se lahko pod vodstvom izkušenega mentorja eno leto pripravlja na to, da bo potem samostojno delal v šoli. Nista pa navedena ukrepa zadosti. Treba je še delati za promocijo učiteljskega poklica," je prepričan dekan pedagoške fakultete Janez Vogrinc.
Ker pritok novih mladih učiteljic in učiteljev ne sledi veliko višjemu številu tistih, ki odhajajo v pokoj ali se odločijo za menjavo poklica, trenutno v slovenskih osnovnih in srednjih šolah primanjkuje med štiri in pet tisoč učiteljev. Že v naslednjih petih letih bo pogoje starosti in delovne dobe za upokojitev v osnovnih šolah izpolnilo 2.980 osnovnošolskih učiteljic in učiteljev ter 913 v srednješolskih učiteljic in učiteljev. V naslednjih desetih letih pa lahko pričakujemo, da bi se skupno upokojilo 4.628 osnovnošolskih učiteljic in učiteljev ter 1.896 srednješolskih učiteljic in učiteljev. V osnovnih šolah največ učiteljic in učiteljev razrednega pouka, matematike, športa in slovenščine, v srednjih šolah pa slovenščine, angleščine, matematike in športne vzgoje.
"Pri nas bo pogoje za upokojitev v prihodnjih treh letih izpolnilo 15 ljudi. Kako bomo to nadomestili? Iskreno, ne vem. Gre za učitelje na predmetni stopnji. Ko dajem ven razpise, primernega kadra ni. Dogaja se, da pride k nam nekdo, ki je delal v Ljubljani, in sem na nek način kolegici 'ukradla' kader. Zaradi prometa se ljudje ne želijo več voziti v Ljubljano, ti rešiš problem, dobiš učitelja, a imajo potem problem na drugi šoli," pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole 8 talcev Logatec Karmen Cunder.
Ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje Peter Pirc ob tem opozarja na problem, ko večje šole manjšim prevzemajo učiteljski kader.
"Večje šole smo se prvič znašle v krizi. Prišle smo do problema pomanjkanja kadra, ki ga rešujemo tako, da za polni delovni čas zaposlimo učitelja, ki je prej delal na več manjših šolah. A tudi to bo nekoč postal prazen bazen in do tega lahko pride zelo kmalu. Pred tremi ali štirimi leti se je na razpis prijavilo med 12 in 15 učiteljev in sem lahko med njimi izbiral, zdaj se razpisi vseskozi ponavljajo. Kadra ni, nihče v vrsti ne čaka, da bi šel delat v šolo. Če je bilo včasih tako, je danes slika povsem drugačna," pove Pirc.
Zakaj nihče več noče biti učitelj?
Delo učitelja je zelo zahtevno in odgovorno, poklic pa še zdaleč ni tako cenjen in zaželen, kot je bil nekoč. Vsi ravnatelji v en glas izpostavljajo pritiske okolice, ki so jih deležni njihovi zaposleni, upad zanimanja za učiteljski poklic pa pripisujejo vrsti razlogov.
"Koronavirusni čas je spremenil vse nas, in če delamo analizo, ugotavljamo, da učitelji oziroma vsi strokovni delavci iščejo službo bližje domu. Naslednja stvar je kriza vrednot. Učiteljski poklic ni več spoštovan, starši želijo imeti zelo velik vpliv, odnos staršev do učiteljev, celo do mene kot ravnateljice, je izredno neprimeren," na vprašanje o tem, zakaj nihče noče biti več učitelj, odgovarja Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani.
Pomemben dejavnik, ki mlade odvrača od učiteljskega poklica, je tudi nizka začetna plača. Učitelj začetnik po magisteriju in opravljenem strokovnem izpitu s 7. stopnjo izobrazbe spada v 33. plačni razred in zasluži med 1.100 in 1.150 evrov neto. Plača je primerljiva s tisto, ki jo dobi zaposleni v trgovini za 30-urni delavnik, zato ni čudno, da se mladi odločijo za to pot.
"Najhuje je, ko pride k meni učitelj začetnik in pravi, da razmišlja o tem, da bi šel delat v Lidl. Trenutno potrebujemo mlad kader in tukaj je treba potegniti črto. Če si jih želimo, jim je treba dvigniti plače. Boriti se moramo za vsakega učitelja, vsak, ki bi prišel delat, je pomemben in treba ga je zadržati v tem poklicu," izpostavi Pirc.
Mladi v zasebni sektor, politika gleda stran
Glavno težavo ravnatelji vidijo v pomanjkanju mladega kadra, rešitev pa v zvišanju plač. Povsem razumljivo je, da se posameznik odloči za bolje plačano delo. "Zakaj bi na primer šel strojni inženir poučevat strojništvo v srednjo šolo za dvakrat nižjo plačo, kot jo lahko dobi v zasebnem sektorju?" se sprašuje glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Branimir Štrukelj. Pri tem s prstom pokaže na politiko, ki bi morala po njegovem mnenju že zdavnaj spremeniti odnos do izobraževanja in mu nameniti osrednjo vlogo pri stabilni prihodnosti in kakovostnem življenju državljank in državljanov, pedagoškim poklicem pa nameniti ustrezno družbeno težo in priznanje.
"Pomanjkanje ustrezno kvalificiranih učiteljev neizbežno vodi v zniževanje kakovosti izobraževanja. To je tako očitno, da me vsakokrat znova preseneti, kako politika tega ne vidi. Jasno je, da politika posledice pomanjkanja kvalificiranega kadra v šolah in vrtcih razume, a jih v resnici noče opaziti, ker nima volje, da bi jih reševala, ker so rešitve zahtevne in trajajo dlje oziroma terjajo več časa kot posamezni mandat. To izrazito zmanjša interes politike za iskanje rešitev," še meni Štrukelj.
"Več kot bo neustrezno kvalificiranih učiteljic in učiteljev brez pedagoške izobrazbe, z neustreznimi kvalifikacijami, študentov in študentk, slabša bo kakovost izobraževanja in vzgojno-izobraževalnih procesov," je prepričan Branimir Štrukelj.
Pripravniška mesta, štipendiranje in finančna pomoč
Na pristojnem ministrstvu poudarjajo, da se zavedajo pomanjkanja kadra in pomena ugleda učiteljskega in vzgojiteljskega poklica za kakovostno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema in da zato že izvajajo številne ukrepe.
Poleg pripravniških mest, na 200 razpisanih pripravniških mest za vzgojitelje in učitelje se je prijavilo le 115 kandidatov, ministrstvo razpisuje štipendije za študente na pedagoških študijskih programih. V primerjavi z lanskim letom so število štipendij podvojili, na voljo je sto štipendij, gre pa za študijske smeri, ki izobražujejo kader, za katerega je izrazito povpraševanje, vpis pa je na meji oziroma nekoliko manjši, kot je število razpoložljivih mest. Poleg tega ministrstvo dodeljuje finančne pomoči za študij na študijskih programih, ki zagotavljajo alternativno pot do učiteljskega poklica ali širitev poklicne kvalifikacije že obstoječih kadrov v šolstvu.
Ob tem pojasnjujejo, da problematika pomanjkanja kadra v šolstvu ni povezana le z ugledom učiteljskega poklica, ki iz leta v leto upada, ampak tudi z dejstvom, da so v vzgojno-izobraževalnem sistemu številčno večje generacije kot v preteklosti ter da se vsebine vzgojno-izobraževalnega procesa bogatijo in da ima velik vpliv tudi nihanje v gospodarski rasti. V času visoke gospodarske rasti, ko je na trgu dela več ponudbe, se ljudje praviloma pogosteje odločajo za zaposlitve v zasebnem sektorju, medtem ko je v času recesije večje povpraševanje po bolj varnih delovnih mestih in s tem učiteljskem poklicu. Pomanjkanje kadra pa da razumejo kot pojav, ki ima tako kot preostali družbeni cikli svojo dinamiko.
