Janez Janša
Torek, 21. 7. 2020, 14.16
4 leta, 5 mesecev
Misija opravljena: "Na kocki je bila prihodnost EU. Slovenija je iztržila, kar je želela."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
149
V javnosti prevladuje ocena, da je bil premier Janez Janša pri pogajanjih v Bruslju relativno uspešen. Več je kritik na račun premierjeve podpore Madžarski in Poljski pri vprašanju spoštovanja vladavine prava.
Dogovor, ki ga je dosegla Slovenija, je dober, treba je priznati, da je predsednik vlade Janez Janša pogajanja izpeljal dobro, izkupiček naše države v napornih pogajanjih v Bruslju komentira strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič. Da smo v Sloveniji z 10,5 milijarde evrov sredstev, kolikor je v najboljših časih znašal en letni proračun naše države, lahko zadovoljni, meni tudi evropska poslanka NSi Ljudmila Novak. Na kocki je bila prihodnost EU, Sloveniji pa je v tej pogajalski igri na koncu uspelo iztržiti tisto, kar je želela, pa poudarja ekonomist Matej Lahovnik, do pred kratkim vodja vladne svetovalne skupine za pripravo protikoronskih ukrepov. Na domačem političnem parketu so odzivi na doseženi dogovor in izkupiček Slovenije večinoma pozitivni, več je kritik na račun premierjeve podpore Madžarski in Poljski pri pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Strokovnjak za mednarodne odnose in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič meni, da je dogovor evropskih voditeljev pogumen in dober, bi bil pa lahko malce bolj ambiciozen: "Dosegli so relativno dobro ravnotežje med posojili in subvencijami. Pojavlja se tudi neka nova pomembna spremenljivka, to so lastni viri EU. Edino, kar me skrbi, je, da so se preveč zmanjšala sredstva za raziskave. Tukaj imamo težavo, ker nas bodo Kitajska in ZDA prehitevale po desnem pasu."
Udovič: Premier Janša je stvari dobro izpeljal
Ko gre za izkupiček Slovenije, Udovič meni, da je bil slovenski premier Janez Janša pri pogajanjih v Bruslju relativno uspešen: "To, da je Slovenija ostala neto prejemnica, ni tako velika stvar, vendar se je predsednik vlade dobro izpogajal. Sam bi si želel več subvencij kot kreditov, vendar pa razumem realno politično situacijo. Druge možnosti ni bilo, mislim, da je izpogajani dogovor dober in da je treba priznati, da je premier stvari dobro izpeljal."
Omenjena posojila bo po njegovih besedah treba vrniti, seveda po ugodnejših obrestnih merah in verjetno po daljši ročnosti: "Države članice se bodo na kapitalskih trgih lahko zadolževale prek EU. Ta kreditna linija je namenjena za vzdrževanje predvsem tistih držav, ki niso izpeljale dovolj strukturnih reform, na primer Španije, Italije, Portugalske in delno tudi Slovenije. Vsekakor bo to boljše, kot če bi se morali zadolževati na mednarodnih trgih, tudi če bi prišlo do hude krize, bi bil pa sam naklonjen temu, da bi manj razvitim članicam dali več subvencij. Ampak s tem bi odprli drugo Pandorino skrinjico, ki je niso hotele štiri tako imenovane varčne države."
"Sam bi si želel več subvencij kot kreditov, vendar pa razumem realno politično situacijo. Druge možnosti ni bilo, mislim, da je izpogajani dogovor dober in da je treba priznati, da je premier stvari dobro izpeljal," poudarja strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič.
Ko gre za pogojevanje med spoštovanjem vladavine prava in razdelitvijo evropskih sredstev, kar je zagovarjala Nizozemska, proti pa sta bili Madžarska in Poljska, Udovič poudarja, da mu je kakršnokoli pogojevanje pri razdelitvi teh sredstev tuje. "Če želi Evropska unija zagotoviti vladavino prava, ima na voljo druge instrumente, vsekakor pa se bo morala najprej tega lotiti sama. Lahko začne tudi s slovensko-hrvaško odločbo o arbitraži. Vsekakor ni smiselno, da sredstva, ki so namenjena solidarnostni pomoči za razvoj EU kot celote, pogojuješ na takšen način. Jaz bi bil pri tem v teh časih zelo previden," pravi Udovič, ki je sodelavec evropskega poslanca Milana Brgleza (SD/S&D).
Interpretacije glede tega, kaj so se glede omenjenega pogojevanja dogovorili voditelji, so v posameznih državah različne. Udovič poudarja, da gre predvsem za načelno sporočilo glede spoštovanja vladavine prava: "V pogajanjih je tako, da včasih v končni dokument dodaš kakšen stavek samo zato, da so vse strani zadovoljne. Nizozemska je dobila svoje, Madžarska in Poljska tudi, vsak pa bere to sporočilo, ki je zelo široko, na svoj način. Potem so vsi zmagovalci in vsi razglašajo svojo zmago."
Novakova: Pravila so jasno določena, zato se jih moramo držati vsi
Evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi/EPP), ki je v nedeljo na Twitterju zapisala, da je dovolj tega, "da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope", pravi, da so voditelji v končni dokument med drugim zapisali, da se bo v okviru vladavine prava vzpostavil mehanizem za zaščito evropskega proračuna in reševalnega sklada.
⁉️ Kdo se boji vladavine prava? Če bi nekateri voditelji imeli čisto vest, ne bi zahodnim državam članicam EU, ki so ustanoviteljice te unije, predavali o vladavini prava. Dovolj je tega, da je EU le bankomat, medtem ko se teptajo in zlorabljajo temeljne vrednote povojne Evrope.
— Ljudmila Novak (@LjudmilaNovak) July 19, 2020
"Ta mehanizem naj bi se vzpostavil. Seveda je treba še določiti pogoje, v katerem primeru se sredstva zadržijo. V potrjenem dogovoru tudi piše, da bodo finančni interesi Unije zaščiteni v skladu s temeljnimi načeli, zapisanimi v evropskih pogodbah, še posebej v okviru drugega člena pogodbe o EU. Te stvari so zapisane in prav je tako. Vsaka država, ki se je odločila, da bo članica EU, je vnaprej vedela, da so tam pravila jasno določena, zato je prav, da se teh pravil vsi držimo," poudarja Novakova.
"Vsaka država, ki se je odločila, da bo članica EU, je vnaprej vedela, da so tam pravila jasno določena, zato je prav, da se teh pravil vsi držimo," poudarja evropska poslanka Ljudmila Novak (NSi/EPP).
Na vprašanje, ali bolj verjame temu, da je Slovenija v omenjeni razpravi podprla Madžarsko in Poljsko, ali meni, da je prišlo do napačnega razumevanja slovenskih stališč, kot je pojasnil Janša, Novakova odgovarja, da o tem težko presoja, ker je tam ni bilo in ker nima nobenih podrobnih informacij: "Se pa seveda ne čudim, če je bilo nekaj besed izrečenih v podporo Madžarski in Poljski, kajti že ves čas je znano, da ta naveza obstaja." Novakova ob tem sicer meni, da smo lahko v Sloveniji zadovoljni, da smo v sedemletnem finančnem načrtu dobili 10,5 milijarde evrov.
"To je pravzaprav en letni proračun Slovenije v najboljših časih, od tega pa je celo 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Slovenija mora zdaj pripraviti dobre in konkretne projekte, da bo ta denar potem tudi dobro porabljen," razlaga evropska poslanka. Po njenih besedah je EU spet pokazala tudi solidarnost, saj so bile neto plačnice vendarle pripravljene pomagati tudi tistim državam članicam, ki so v slabšem položaju, s krizo zaradi pandemije covid-19 pa se je njihov položaj le še poslabšal. Dodala je, da ni zadovoljna zaradi skrčenja sredstev za raziskave in razvoj podeželja.
Slovenski evroposlanci pozdravili dogovor o svežnju za obnovo Evrope
Dogovor vrha EU o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji so pozdravili tudi drugi evropski poslanci iz Slovenije. "Iz Bruslja danes zjutraj prihajajo odlične novice. To je odličen kompromis za vse," je menila Romana Tomc (EPP/SDS). 10,5 milijarde evrov, kolikor bo dobila Slovenija, je veliko več od pričakovanega. "Čestitke Janezu Janši za vzdržljivost, modrost, pogum in dobro izpeljana pogajanja. Izkupiček je najboljši doslej," je Tomčeva sporočila prek Twitterja.
Slovenski pogajalski ekipi pod vodstvom premierja je na tem družbenem omrežju čestital tudi evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS). To, da so Sloveniji izpogajali 10,5 milijarde evrov, je označil za odličen uspeh, piše STA.
"Zgodovinski dogovor evropskih voditeljev" je pozdravila tudi Tanja Fajon (S&D/SD), saj omogoča nujno okrevanje Evrope po pandemiji. Obžaluje pa, da voditelji tudi zaradi blokade Madžarske in Poljske ter podpore zaveznic, tudi Slovenije, niso dosegli soglasja, da bi v prihodnje črpanje evropskih sredstev neposredno pogojevali s spoštovanjem vladavine prava in zavezanostjo skupnim evropskim vrednotam. "Bojim se, da to lahko vodi v razkroj temeljev Unije," je poudarila Fajonova.
Tudi Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) sta menila, da bo za Slovenijo zdaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, sta poudarila. Dogovor sta pozdravila, a ne toliko zaradi njegove vsebine kot zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem mogočem času in s tem začne proces spoprijemanja s posledicami krize zaradi covid-19. Tako kot Fajonova sta tudi Joveva in Grošelj opozorila na bistveno zmanjšanje programov za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.
Franc Bogovič (EPP/SLS) je v odzivu na Twitterju čestital pogajalcem za povečanje kohezijskih sredstev in za to, da bo evropska sredstva dobila tudi Zahodna Slovenijo. "Zdaj smo pa na vrsti mi, da smo operativni in da ta denar tudi uspešno počrpamo," je tvitnil.
Milan Brglez (S&D/SD) pa je sporočil, da dogovor sprejema z mešanimi občutki. "Po eni strani je začrtana smer prava, na drugi strani so prav najbolj podhranjenim področjem (okolju, zdravju in raziskavam in razvoju) odvzeli relativno največ denarja. Je pa dogovor dokaz, da se države članice EU lahko dogovorijo tudi v težkih časih," je dejal, so sporočili iz njegove pisarne, piše STA.
Lahovnik: Sloveniji je uspelo iztržiti tisto, kar je želela
Ekonomist Matej Lahovnik, do pred kratkim vodja vladne svetovalne skupine za pripravo protikoronskih ukrepov, je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je Sloveniji po dolgih letih uspel preboj tudi v Bruslju, premierju in njegovi ekipi pa je čestital za "zlati gol v sodnikovem podaljšku". "Glede na trda pogajalska izhodišča severne skupine na čelu z Nizozemsko je ta dogovor izjemen uspeh za celotno EU, predvsem zato, ker se je zdelo, da ne bodo popustili in da je na kocki prihodnost EU," meni Lahovnik.
Za Slovenijo je po njegovih besedah ključno, da ostaja neto prejemnica evropskih sredstev in da je zahodna kohezijska regija dobila dodatnih 350 milijonov evrov glede na to, da je statistično bolj razvita: "Prav tako je pomembno, da se instrument, ki je namenjen okrevanju in odpornosti zaradi koronakrize, ni zmanjšal, ampak se je v bistvu celo povečal. To je tudi zelo močno sporočilo finančnim trgom v smislu, da se je Evropska komisija v sodelovanju z vladami držav članic pripravljena odzvati na to krizo odločno in takoj."
Sloveniji je v tej pogajalski igri uspelo iztržiti tisto, kar je želela, poudarja ekonomist Matej Lahovnik.
Po njegovih besedah se je EU iz zadnje gospodarske krize leta 2008 veliko naučila. "Takrat se je predolgo usklajevala, zamujalo se je z ukrepi tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni in minilo je kar nekaj mesecev oziroma vsaj pol leta, da so se ustrezno odzvale tako evropske institucije kot tudi vlade držav članic. S tem paketom, ki je prišel tako hitro, dobivajo vlade držav članic potreben finančni manevrski prostor za ukrepe v boju s krizo. To je res dobra novica za EU, še posebej pa je to dobro za Slovenijo, ki ji je očitno v tej pogajalski igri uspelo iztržiti tisto, kar je želela, " pojasnjuje Lahovnik.
Na vprašanje, kam naj naša država usmeri evropske milijarde, pa odgovarja, da moramo omenjena sredstva porabljati tako, da bomo dolgoročno spodbudili razvoj Slovenije v smeri digitalizacije, zelene transformacije in ključnih infrastrukturnih projektov, ki imajo multiplikativne učinke na gospodarstvo. "Zdaj je pomembno, da bo Slovenija te ukrepe čim prej pripravila in denar tudi uspešno črpala. V zadnjih nekaj letih smo lahko videli, da smo imeli pri tem zelo velike težave. Projekti so zamujali, nekateri niso imeli takšnih multiplikativnih učinkov, kot se je pričakovalo. Tudi na tem področju bo treba narediti več kot v preteklih letih," opozarja Lahovnik, ki je bil v začetku tega meseca imenovan v nadzorni svet Krke.
Počivalšek: Gre za pomemben mejnik za prihodnost EU
V domači politiki so odzivi na dogovor v Bruslju večinoma pozitivni. V poslanski skupini SDS so za STA dejali, da bo Slovenija nepovratna sredstva lahko porabila za blaženje posledic epidemije ter za čim uspešnejši zagon podjetij in ohranitev delovnih mest.
Poslanec Marko Pogačnik je ob tem izrazil prepričanje, da gre za najbolje izpogajan položaj v okviru evropskega proračuna do sedaj. "Vse članice EU so po večdnevnih trdih pogajanjih zmagovalke, kar pomeni, da proračun zagotavlja, da bodo lahko EU in posamezne članice uspešne tudi v prihodnosti, kar je smisel EU," je dodal.
Predsednik SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na Twitterju zapisal, da gre za pomemben mejnik za prihodnost EU: "Nov finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja."
Predsednica DeSUS in kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izpostavila predvsem "bistveno izboljšanje" predloga Evropske komisije glede sredstev za razvoj podeželja, ki je po njenih besedah uspelo Sloveniji. V okviru skupne kmetijske politike naj bi Slovenija tako v naslednjem finančnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov, je na Facebooku zapisala Pivčeva.
"Sloveniji je uspelo zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju. Uspelo ji je tudi bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja in pridobiti posebno alokacijo v vrednosti 50 milijonov evrov," je dodala Pivčeva. Spomnila je, da si je Slovenija izpogajala še 5,7 milijarde evrov iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih, pri čemer je 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, 2,9 milijarde evrov pa naj bi Slovenija v prihodnjih sedmih letih prejela v okviru svoje nacionalne ovojnice na področju kohezijske politike.
V NSi so za STA zapisali, da dogovor vidijo kot velik dosežek vlade. "Slovenija lahko namreč v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega kar na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki jih potrebuje za soočanje s posledicami pandemije, za razvoj podeželja in za izzive, ki jih prinaša digitalizacija," so poudarili.
Dogovor za Slovenijo po njihovih besedah pomeni rekorden izkupiček, ki vliva optimizem za prihodnost. "Kot zelo vzpodbudno stvar pa vidimo tudi dejstvo, da se zunanjepolitična teža Slovenije zvišuje," so dodali.
V Levici, LMŠ in SAB kritični do Janševih stališč do spoštovanja vladavine prava
V opozicijski SD so dogovor medtem označili za "premik naprej, a daleč od tega, kar bi EU nujno potrebovala". Kot so sporočili, nekateri elementi dogovora, zlasti zmanjšanje sredstev za znanost, raziskave in inovacije, za pravični podnebni prehod ter za zdravstvo, namreč ne zagotavljajo tistega razvojnega premika k zeleni, pravični in inovativni Evropi, na katerega so upali: "Se je pa z dogovorom model varčevanja zamenjal z modelom vlaganj. To je ključno za krepitev javnih storitev in javne infrastrukture, od zdravstva, skrbi za starejše in izobraževanja do digitalizacije ter raziskav in razvoja."
V LMŠ so dogovor pozdravili, a obenem ocenili, da izkupiček za Slovenijo ni "zgodba o uspehu, kot želi to prikazati predsednik vlade Janša, saj Slovenije ni med velikimi zmagovalkami poganjanj": "Hkrati bo treba za učinkovito črpanje sredstev pripraviti tudi ustrezne programe. Šele na podlagi tega, koliko sredstev bomo izkoristili in kako, bomo lahko ocenjevali dejansko uspešnost Slovenije na tem področju." Poudarili so še, da dogovor in izkupiček Slovenije "žal ostajata v senci nepremišljenih izjav Janše glede povezave med spoštovanjem vladavine prava in koriščenjem evropskih sredstev".
Tudi v SAB so ocenili, da je Slovenija z vsebino dogovora lahko zadovoljna, vendar pa bo v nadaljevanju vse odvisno od realizacije. "In ravno to nas v SAB najbolj skrbi - da vlada nima pripravljenih projektov in razvojnih ciljev, ki bi jih s tega naslova lahko financirali," so zapisali za STA ter pri tem izpostavili zdravstvo, skrb za starejše in infrastrukturo, piše STA
Poudarili so, da so še vedno zelo nezadovoljni z odnosom predsednika vlade, ki se je "postavil na napačno stran in podprl del višegrajske skupine z Viktorjem Orbanom na čelu pri kršenju demokratičnih vrednot in vrednot pravne države".
Bolj kritični so bili v Levici. Razdelitev sredstev se jim sama po sebi sicer zdi spodbudna, saj bo državam olajšala okrevanje po pandemiji covid-19, vendar je bilo to vprašanje le "ena od dveh front". Kot je dejal Luka Mesec, bi nas morala bolj skrbeti "druga fronta", povezana s pogojevanjem evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. "Glede tega si moramo priznati, da je bitka izgubljena. Slovenija pri tem ni igrala zgolj postranske vloge, temveč je premier Janša odigral osrednjo vlogo," je poudaril. "To pomeni, da bo denarja iz EU več, diktatorji pa ga bodo lahko črpali kljub kršenju pravil pravne države in človekovih pravic ter sesuvanju demokracije," je dodal Mesec (STA).
149