Torek, 25. 10. 2022, 10.57
2 leti, 1 mesec
Miodrag Đorđević želi službo, ki je noče nihče drug
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,18
28
Miodrag Đorđević je skupaj z aktualnim predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem vrhovnega sodnika Jana Zobca zaradi intervjuja za Siol.net prijavil etični komisiji pri sodnem svetu.
Na tretji javni poziv sodnega sveta kandidatom za predsednika vrhovnega sodišča je vendarle prispela vsaj ena prijava. Za najvišji položaj v sodni veji oblasti se bo potegoval dozdajšnji podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, poroča Dnevnik.
Za predsednika vrhovnega sodišča, ki ga na predlog pravosodnega ministra imenuje državni zbor, se je v preteklosti že potegoval, vendar je konec leta 2009 kandidaturo umaknil, potem ko ni dobil podpore kolegov na občni seji vrhovnega sodišča, niti sodnega sveta. "Očitno sem preveč 'radikalen' in 'neodvisen'," je, kot piše Dnevnik, tedaj v sporočilu zapisal Đorđević.
Zaradi članka o sinu ovadil Bojana Požarja
Đorđević je nekdanji partner vrhovne sodnice Nine Betteto. V medijih se je v preteklosti med drugim pojavljal zaradi domnevnih težav s sinom, ki ga ima z vodjo službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču Tino Brecelj. Na ljubljanski osnovni šoli Poljane naj bi namreč njun sin pretepal sošolce in jim celo grozil z nožem, je leta 2018 poročal Pozareport.si. Zaradi tega članka je Đorđević ovadil ustanovitelja portala Bojana Požarja.
Leta 2016 je svetoval vladi Makedonije, pri čemer so se pojavili očitki, da je to počel mimo zakonskih pravil, ki tovrstno dodatno delo sodnikom dovoljujejo zgolj izjemoma in ob vednosti nadrejenih.
Skupaj s Florjančičem ovadil Zobca
Đorđević je sicer letos skupaj z aktualnim predsednikom vrhovnega sodišča Damijanom Florjančičem vrhovnega sodnika Jana Zobca zaradi intervjuja za Siol.net prijavil etični komisiji pri sodnem svetu, ki je kasneje ugotovila, da je Zobec je z izjavo, da zdaj že upokojeni vrhovni sodnik Branko Masleša "sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem", ravnal neetično, saj omenjena izjava ni skladna z dolžnostjo zadržanosti, obzirnosti, lojalnosti in spoštljivosti do kolega.
Zobec je zaradi odločitve na upravno sodišče vložil tožbo. "Niti v prejšnjem totalitarnem režimu na podlagi zloglasnega 133. člena kazenskega zakonika SFRJ človeka ni bilo mogoče obsoditi za resnične trditve," trdi Zobec.
28