Ministrstvo sprožilo postopek razrešitve notarja Sikoška

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, so lani po vpogledu v podatke o morebitni kaznovanosti notarjev iz kazenske evidence ugotovili, da je bil Jože Sikošek pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, zaradi česar mu je bila izrečena pogojna obsodba osem mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če notar v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Morda vas zanima še:

Notar, ki je overjal posojilno pogodbo SDS, ovaden #video
S posojilom SDS se ukvarja tudi Specializirano državno tožilstvo

Glede na navedeno je ministrstvo, ki je odgovorno za nadzor nad zakonitostjo dela notarjev, sodišče zaprosilo za prvostopenjsko in drugostopenjsko sodbo. Sodbi je po prejemu proučilo in na tej podlagi podalo predlog predsednici Notarske zbornice Slovenije Sonji Kralj za uvedbo disciplinskega postopka zoper notarja. Hkrati je poslalo obvestilo notarju, da je zoper njega uvedlo postopek za razrešitev, s pozivom, naj na uvedbo postopka za razrešitev poda odgovor, so zapisali na ministrstvu.

Za komentar smo poklicali v notarsko pisarno Jožeta Sikoška, a ta za naša vprašanja ni bil dosegljiv.

Na notarski zbornici predloga ministrstva še niso prejeli. Kot skrajen ukrep pri uvedbi disciplinskega postopka lahko notarja doleti odvzem pravice opravljanja notarskih poslov.

Ministrstvo je bilo o spornem poslovanju Sikoška obveščeno že večkrat

Ministrstvo so v preteklih letih stranke in pristojni organi večkrat obvestili o domnevno spornem poslovanju notarja, ki je, kot je znano, sestavljal tudi notarski zapis o posojilu, ki ga je SDS najela pri Dijani Đuđić. Kot pravijo na ministrstvu, so v vseh primerih prijave preverili, po potrebi pa za mnenje zaprosili notarsko zbornico.

Preberite še:

Posojilodajalka SDS v Slovenijo vozi delavce migrante iz BiH #video

Ta jih je v dveh primerih obvestila o kršitvah, ki jih je ugotovila. V prvi disciplinski zadevi je ugotovila hujšo kršitev, ker je notar posloval v zadevah, v katerih nima zakonskih pooblastil, za kar mu je bilo izrečenih 15 tisoč evrov kazni. V drugi zadevi pa je bilo ugotovljenih več lažjih disciplinskih kršitev, ki pa niso imele škodljivih posledic za stranke. Izrekli so mu denarno kazen v vrednosti pet tisoč evrov.

Foto: Planet TV V letu 2016 je ministrstvo v vednost prejelo tudi prijavo, ki jo je zoper Sikoška na pristojno okrožno državno tožilstvo vložila stranka. Ministrstvo je tožilstvo zaprosilo, da ga seznani z ugotovitvami, vendar dokončne tožilske odločitve v konkretni zadevi do danes ni prejelo, so navedli.

Slamnati lastniki, ki ne govorijo slovensko

V uredništvu smo že leta 2014 imeli dokumentacijo, da Sikošek ni opravljal zgolj običajnih notarskih poslov, ampak je upravljavcem mrež slamnatih podjetij, ki jih je finančna uprava sumila utaje davkov, olajševal sporno poslovanje.

Iz dokumentov je razvidno, da je Sikošek ves čas moral vedeti, da je prepise lastniških deležev v podjetjih v resnici urejal za slamnate lastnike. V najmanj enem primeru je namreč račun za serijo listin, ki jih je overil za več uradno nepovezanih podjetij, izstavil le enemu plačniku.

Sikoška prav tako ni motilo, da so dokumente v slovenščini podpisovale "slamnate" osebe iz različnih držav, ki ob sebi niso imele prevajalca. V enem primeru je zapisal, da državljan Makedonije, oseba s socialnega dna, razume slovensko, kar po naših informacijah ni bilo res. Enako se je zgodilo v primeru državljana Romunije.

Povezan tudi z življenjsko sopotnico roparja sefov banke SKB

Sikošek je bil ena od ključnih oseb v kriminalistični preiskavi mreže oseb, ki so za tuje državljane v Sloveniji ustanavljale podjetja in tako pridobivale tudi dovoljenja za bivanje in delo v naši državi, pri tem pa jim je pomagalo tudi več uslužbencev zavoda za zaposlovanje.

Pri tem je imela pomembno vlogo tudi pokojna Zorica Škrbić, življenjska sopotnica Dejana Vidmarja, obsojenega za rop banke SKB. Umrla je nasilne smrti, po tem pa se je začela preiskava trgovine z delovnimi dovoljenji.

Samo Škrbićeva je ustanovila skoraj sto podjetij, večina pa jih je v letu ali dveh končala v izbrisu brez likvidacije, saj niso oddajala letnih poročil. Poleg tega jih sodni izvršitelji, davčna uprava in upniki niso mogli najti na uradno prijavljenem naslovu. 

Z nakupom deležev v teh podjetjih so tuji državljani izpolnili pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja. Večino pogodb o prodaji je overil Sikošek.