Ponedeljek, 7. 7. 2025, 10.02
10 ur, 33 minut
Ministrica Asta Vrečko: Stranke desnice so prvaki poceni populizma #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,62
"Jasno je, da tako kot nobena družina ni samo harmonična, tudi vlada ni. A vedno poskušamo konstruktivno doseči konsenz. Vsi se zavedamo tudi tega, kaj prinašajo spremembe po Evropi in svetu z vojnami, vzponom avtoritarnih režimov, nacionalizmov in idej, ki bi morale biti že zdavnaj na smetišču zgodovine. Zato čutimo veliko odgovornost do našega dela ohranitev socialne države ter ustvarjanja napredne in solidarne družbe," poudari ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki jo v četrtek čaka interpelacija. Slednjo vidi kot politično orodje, s katerim želi koalicija pred volitvami utrditi svojo volilno bazo. "Vračajo se h kulturnemu boju, ki so ga sprožili že med referendumsko kampanjo, ko so napadali umetnice in umetnike – od Svetlane Makarovič naprej – ter jih skušali prikazati kot parazite. To je stara taktika: udariti po kulturi, ker je to eden najcenejših načinov za mobilizacijo desne politične baze. Stranke desnice so prvaki tovrstnega poceni populizma." Med drugim je ministrica v intervjuju spregovorila tudi o novem dolgo pričakovanem medijskem zakonu, prednostnih nalogah svojega mandata in stanju v Levici.
Asta Vrečko se je rodila 13. avgusta 1984 v Celju, odraščala je v Šentjurju. Po končani gimnaziji se je vpisala na Filozofsko fakulteto UL, kjer je študirala umetnostno zgodovino, leta 2014 je doktorirala na temo jugoslovanske umetnosti v 20. stoletju. Je docentka in znanstvena sodelavka na Filozofski fakulteti UL. Ima več kot deset let izkušenj v visokošolskih izobraževalnih institucijah na področju kulture in umetnosti, delovala je kot likovna kritičarka in kustosinja. Sodelovala je pri številnih razstavah in projektih v osrednjih slovenskih kulturnih institucijah in v tujini.
Zmeraj se je ukvarjala z aktivizmom, bila je med ustanovitelji Iniciative za demokratični socializem, ki je bila nato del Združene levice. Med letoma 2018 in 2022 je bila mestna svetnica Levice v Mestni občini Ljubljana. Leta 2021 je bila izbrana za namestnico koordinatorja stranke, leto kasneje pa je za stranko nastopila na državnozborskih volitvah in bila izvoljena za poslanko. S 1. junijem 2022 je nastopila mandat ministrice za kulturo v vladi Roberta Goloba, leta 2023 pa jo je svet stranke izbral za novo koordinatorko stranke Levica.
Pred vami je interpelacija, ki jo napoveduje opozicija. Kako jo razumete?
Interpelacijo razumem kot politični manever desnice, ki z napadi name kot ministrico in na stranko Levica skuša nabirati točke. In to ne z vsebino, ampak z izkrivljanjem dejstev. Vračajo se h kulturnemu boju, ki so ga sprožili že med referendumsko kampanjo, ko so napadali umetnice in umetnike – od Svetlane Makarovič naprej – ter jih skušali prikazati kot parazite. To je stara taktika: udariti po kulturi, ker je to eden najcenejših načinov za mobilizacijo desne politične baze. Stranke desnice so prvaki tovrstnega poceni populizma.
Kakšni so vaši argumenti, s katerimi utemeljujete očitke?
Njihovi očitki so brez vsebinske osnove. Tri leta ponavljajo eno in isto, a brez enega samega konkretnega dokaza. Njihov cilj ni razprava o dejstvih, ampak diskreditacija ne le mene, ampak tudi celotnega kulturnega sektorja. Še posebej se znova lotevajo umetnic in umetnikov, ker jim kulturni boj služi kot orodje za politično mobilizacijo. Mi smo na vse očitke že večkrat argumentirano odgovorili in jih tudi ovrgli. A to jih ne ustavi, saj jih ne zanimajo dejstva, temveč predstava. Ta interpelacija je politično orodje, s katerim želijo pred volitvami utrditi svojo bazo, tako da znova zanetijo kulturni konflikt in pričakujem, da se bo do volitev to samo še stopnjevalo, saj je vse, kar jih zanima, vrnitev na oblast.
"Tri leta ponavljajo eno in isto, a brez enega samega konkretnega dokaza. Njihov cilj ni razprava o dejstvih, ampak diskreditacija ne le mene, ampak tudi celotnega kulturnega sektorja. Še posebej se znova lotevajo umetnic in umetnikov, ker jim kulturni boj služi kot orodje za politično mobilizacijo."
V zadnjem letu je bilo v kulturi veliko razprav o financiranju – kako ocenjujete trenutni položaj nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi?
Kultura kot resor je bila več kot desetletje sistemsko zanemarjena. Ko smo prišli na ministrstvo, je bila vsa zakonodaja stara več kot 20 let in tudi višina sredstev, namenjenih za različna področja, od filma do knjige in nevladnih razpisov, se ni spreminjala. Sredstva za programe so ostajala na nizki, preživetveni ravni.
Naš cilj je bil jasen. Okrepiti kulturo in jo ponovno postaviti v središče družbe. Kultura je eden izmed temeljnih stebrov družbe, ki je povezana z zdravjem, šolstvom, okoljem in socialo. Prav zato smo se lotili celovite prenove: programska sredstva smo izrazito povečali in jih enakomerno razporedili med vse nosilce, od nevladnih organizacij in samozaposlenih do institucionalne kulture.
Kulturni sektor lahko deluje učinkovito le, če deluje kot povezan ekosistem, ki ima močne vse temelje – tako neodvisni, ljubiteljski kot institucionalni del. Če je en del zapostavljen, se to pozna na vseh. Slovenska kultura je izjemno razvejana, globoko vpeta v lokalno okolje ter nacionalno in mednarodno pomembna. Deluje kot živ organizem in prav s takšnim razumevanjem smo pristopili k spremembam in financiranju. Prepričani smo, da je to edini način, kako zagotoviti dolgoročen razvoj kulture kot skupnega družbenega dobrega.
"Kulturni sektor lahko deluje učinkovito le, če deluje kot povezan ekosistem, ki ima močne vse temelje – tako neodvisnega, ljubiteljskega kot institucionalnega. Če je en del zapostavljen, se to pozna na vseh."
Medijski zakon je eden pomembnejših zakonov, ki ga pripravljate. V kateri fazi je trenutno? Kaj se dogaja?
Medijski zakon čaka na potrditev v državnem zboru. Predvidevam, da se bo to zgodilo jeseni, glede na to, da se začenjajo parlamentarne počitnice. Na koncu smo uskladili še nekaj amandmajev tehnične narave, vsebinsko pa zakon ostaja takšen, kot je bil koalicijsko in medresorsko usklajen.
Pričakujem, da bo medijski zakon tudi v praksi takoj zaživel. Glede na situacijo je pomemben del, ki krepi medijski sektor kot gospodarske dejavnosti. Vpeljujemo sheme, primerljive z drugimi evropskimi državami, za katere verjamem, da jih slovenski mediji nujno potrebujejo.
Ta zakon je bil nujno potreben in po mojem mnenju že precej pozen, saj bi ga Slovenija potrebovala že pred leti, a politične volje za resne spremembe ni bilo.
Danes živimo v svetu spletnih televizij, podkastov in hitro spreminjajočih se digitalnih formatov. Zdajšnji zakon je nastal pred 20 leti – pred digitalnim razcvetom – in preprosto ne sledi več času. Namesto da bi omogočal razvoj, ga zavira. Z novim zakonom pa končno vstopamo v 21. stoletje. Ne gre le za posodobitev zakonodaje, gre za jasen signal, da želimo imeti močne, neodvisne in sodobne medije.
Medijski zakon bo vlada predvidoma potrdila jeseni.
Zakon o RTV Slovenija je bil predmet številnih debat in kritik. Kakšni so glavni cilji ministrstva glede njegovega izvajanja? Kako ocenjujete trenutno stanje na RTV Slovenija?
Cilj novele zakona o RTV Slovenija na začetku mandata je bil jasen – umakniti politiko iz vodenja in upravljanja javnega medija. Za to je skrajni čas, saj politika pri vodenju in upravljanju nacionalnega medija nima kaj iskati, verjamem pa, da marsikoga, ki si neodvisni nacionalni medij predstavlja drugače, to še vedno moti.
Več kot dve desetletji zakonodaje ni bilo mogoče spremeniti. Prispevek za RTV se ni povišal že več kot 12 let, medtem pa so se stroški, tehnologije in medijska krajina korenito spremenili. RTV se je zato znašel v resnih finančnih težavah. Prejšnja vodstva, predvsem v času prejšnje vlade, so zavestno oslabila institucijo tako organizacijsko kot finančno.
Zakon jasno določa, da politike ne sme biti niti v upravljanju niti v financiranju RTV Slovenija in to je edina prava pot, če želimo imeti resnično neodvisen javni medij.
Zato pripravljamo tudi drugo novelo zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Z njo bomo vzpostavili dodaten stabilen, sistemski in avtomatiziran vir financiranja, ki ne bo odvisen od dnevne politike. Le tako lahko dolgoročno zagotovimo, da bo RTV opravljal svojo javno funkcijo – neodvisno, profesionalno in v službi javnosti. To je nekaj, za kar se bom vedno zavzemala.
"Več kot dve desetletji zakonodaje ni bilo mogoče spremeniti. Prispevek za RTV se ni povišal že več kot 12 let, medtem pa so se stroški, tehnologije in medijska krajina korenito spremenili. RTV se je zato znašel v resnih finančnih težavah."
Kako poteka prenova pomembnejših kulturnih ustanov, kot sta Drama in SNG Maribor?
Ko smo prevzeli ministrstvo, so bile investicije na področju kulture v precej slabem stanju, predvsem glede smotrnega načrtovanja in dokončanja projektov. Obnove kulturne dediščine zahtevajo tudi precejšna sredstva glede na naš proračun, zato smo poleg obstoječih pridobili še dodatna evropska sredstva kot tudi sredstva podnebnega sklada. Nekaj projektov je že zaključenih, trenutno pa je v teku približno 50 investicij, ki smo jih začeli v tem mandatu in jih nameravamo tudi uspešno zaključiti.
Trenutno vodimo največji investicijski cikel na področju kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture v času samostojne Slovenije. To si kultura, kulturni delavci in vsi prebivalci tudi zaslužimo.
Po Sloveniji obnavljamo številne kulturne bisere, ki jim vračamo novo uporabnost in svežo podobo. Izvajamo energetske sanacije, ki jih obenem prilagodimo podnebnim spremembam tudi za lažji dostop gibalno in senzorno oviranim. Čaka nas izgradnja depojev po poplavah, da bo naša najbolj občutljiva in dragocena dediščina bolje zaščitena. V obnovljenih stavbah po vseh Sloveniji se odpirajo novi programi, omogočamo brezplačne obiske ter organiziramo številne delavnice. Cilj je odprta in dostopna kultura vsem in povsod po Sloveniji.
"Nekaj projektov je že zaključenih, trenutno pa je v teku približno 50 investicij, ki smo jih začeli v tem mandatu in jih nameravamo tudi uspešno zaključiti."
Poleg prenove ljubljanske Drame, ki ste jo omenili, so investicijski projekti enakomerno razporejeni po vsej Sloveniji, saj verjamemo, da kultura pomembno prispeva k skladnemu regijskemu razvoju. Med ključnimi vlaganji izstopa SNG Maribor, ki je največji kulturni zavod v Sloveniji, čeprav tega marsikdo ne ve. Posebno pozornost namenjamo tudi Beli krajini, kjer potekata veliki prenovi gradu in kulturnega doma, kjer je bila Drama – slovensko narodno gledališče ustanovljeno med drugo svetovno vojno in zanimivo je, da bosta oba kmalu dobila prenovljene prostore. Poleg tega smo tik pred podpisom pogodbe še za dva nova projekta v Metliki in Črnomlju.
Čeprav so pri prenovi Drame še odprta nekatera vprašanja glede gradbenega dovoljenja – torej dovoljenja sosedov za souporabo ceste za čas gradnje, je že sam v proračunu zagotovljeni finančni okvir in politična volja velik korak naprej. Prostor ni bil več primeren za gledališče, kaj šele za nacionalno gledališče, izteklo se mu je uporabno dovoljenje in verjamem, da bomo kmalu uspešno rešili tudi odprta vprašanja s sosedi in bo gradnja stekla.
"Po Sloveniji obnavljamo številne kulturne bisere, ki jim vračamo novo uporabnost in svežo podobo. Izvajamo energetske sanacije, ki jih obenem prilagodimo podnebnim spremembam tudi za lažji dostop gibalno in senzorno oviranim."
Odprli pa smo že nov amfiteater – zunanje gledališče v Novi Gorici, nov arhiv v Murski Soboti in končali prenovo in selitev Arhiva Slovenije. Poleg večjih projektov se posvečamo tudi številnim manjšim prenovam. Med njimi bi izpostavila prenovo Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, ki velja za enega izmed kulturnih biserov Slovenije in obnovo vile Rafut v Novi Gorici, ki je propadajoča predolgo čakala na svoj trenutek. Prepričana sem, da bo Slovenija s tem veliko pridobila, saj to tudi za občine pomeni nove razvojne potenciale.
Povedali ste že, da so bile zadeve v tem mandatu res "premaknjene naprej".
Na področju kulturnega delovanja je izjemno pomemben zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Gre za krovni zakon, ki bo vplival na številna druga področja kulturnega življenja. Ponosna sem, da smo s široko javno razpravo in vključevanjem različnih deležnikov dosegli, da je zakon že potrjen na vladi. Verjamem, da bo ta zakon temeljito premaknil delovanje kulturnega sektorja, saj prinaša številne koristi tako za ljubiteljsko delovanje, javne zavode, nevladne organizacije kot tudi samozaposlene v kulturi, ki bodo zdaj formalno preimenovani v samostojne kulturne delavce.
Ta premik ni le administrativne narave, ampak predstavlja pomemben simbolni korak v razumevanju statusa in pomena samozaposlenih v kulturi. Zakon bo omogočil lažje in bolj fleksibilno delovanje, uvedel drsni cenzus in odpravil nekatere birokratske ovire, predvsem v javnih zavodih. Za nekoga, ki ni neposredno vključen v kulturo, se morda vse to ne zdi veliko, a prav te na videz manjše spremembe pomembno prispevajo k večji učinkovitosti in kohezivnosti kulturnega delovanja. Nenazadnje so to že zelo dolgo zahteve sektorja.
"Na področju kulturnega delovanja je izjemno pomemben zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Gre za krovni zakon, ki bo vplival na številna druga področja kulturnega življenja."
Omeniti moram tudi področje filma, kjer smo postopoma zvišali sredstva, ki so zdaj dosegla že 14 milijonov evrov. Slovenski film je izjemno kakovosten in mednarodno priznan. Praktično ni meseca, da slovenski igralci, režiserji ali producenti ne bi prejeli kakšne pomembne mednarodne nagrade. Zato je prav, da se mu država ustrezno posveti.
Z velikim ponosom se spominjam predstavitve Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki je pomemben mejnik za promocijo naše literature. Tudi na podlagi tega in številnih priznanj, ki jih slovenski avtorji, pesniki, literati in esejisti prejemajo v tujini, smo lahko konkretno zvišali sredstva za podporo knjigam in literarnim projektom.
Kaj vam osebno pomeni kultura in kateri kulturni dogodek vas je v zadnjem času najbolj navdušil?
Kultura je vse pogosteje tudi politično bojišče – kako se kot ministrica soočate s polarizacijo znotraj kulturne sfere?
Na začetku mandata sem si rekla, da se ne bom spuščala v kulturni boj. Takšen javni diskurz je po mojem mnenju najbolj nekonstruktiven in cenen. V prvi vrsti škodi kulturi in umetnosti, ne koristi nikomur in ljudi samo odvrača od spremljanja kulture ter politike. Kot nekdo, ki dela v kulturi in hkrati kot političarka, me je prizadelo, da brezsramno uporabljajo takšen žaljivi govor iz javnih funkcij in v javnem prostoru.
Kot političarka seveda moram imeti tršo kožo. Napadi na umetnice, od Svetlane Makarovič do Maje Smrekar in drugih, so me hkrati razjezili in razžalostili. Tisti, ki so že tako bolj na margini in nimajo v rokah političnih, finančnih in drugih vzvodov moči, so žrtve napadov samo zato, ker se to nekaterim strankam in politikom zdi prikladno. Na drugih področjih, kot sta kulinarika ali šport, razlike sprejemamo – razumemo, da je nekomu všeč nekaj, nekomu drugemu pa nekaj drugega, a hkrati lahko vse športne discipline soobstajajo.
Ko sem prevzela vodenje stranke Levica, sem bila takšnih napadov deležna v še večji meri – tako z vidika dela ministrstva kot tudi kot tudi političarke in ženske. Kljub temu da bo naša država kmalu dopolnila 35 let, to kaže, da nekateri politiki, ki so v tem prisotni že od samega začetka, niso dozoreli v državniški drži. Ne razumejo ne pomena države ne kulture ter predvsem ne, da demokracija pomeni soočenje različnih mnenj.
"Kljub temu da bo naša država kmalu dopolnila 35 let, to kaže, da nekateri politiki, ki so v tem prisotni že od samega začetka, niso dozoreli v državniški drži. Ne razumejo ne pomena države ne kulture ter predvsem ne, da demokracija pomeni soočenje različnih mnenj."
Prej ste že omenili vodenje Levice. Stranko ste prevzeli v politično zahtevnem trenutku. Stranka je bila v zadnjem letu deležna notranjih napetosti in kritik. Kakšno je danes stanje v Levici in kam jo želite kot koordinatorka peljati?
Kandidirala sem z jasnim ciljem – povezati stranko z namenom, da na prihajajočih volitvah nastopimo kot močna alternativa. Levica je eko-socialistična stranka, stranka demokratičnega socializma, ki nikakor ne pristaja na trditev, da je kapitalizem edini ali najboljši mogoč družbeni model. Iščemo alternativo, ki temelji na družbi blaginje in solidarnosti, kjer so na prvem mestu potrebe ljudi, ne pa dobiček.
Z zeleno stranko Vesna smo se dogovorili, da na prihodnjih parlamentarnih volitvah nastopimo kot koalicija. To se mi zdi zelo pomembno, saj je Levica nastala iz različnih družbenih gibanj in povezovanj. V Levici vedno iščemo nove možnosti za sodelovanje in ne izključevanje. V naslednji vladi mora biti glas upokojencev, delavcev, mladih še močnejši.
Levica gre na naslednje volitve z uresničenimi projekti v vladi na naših resorjih. Zadovoljni in ponosni smo na to, da smo premaknili zarjavela kolesja stanovanjske gradnje, uvajamo nov socialni steber dolgotrajne spremembe, okrepili smo delavske pravice in sprejeli številne ukrepe za mlade in družine – tako podaljšanje porodniškega dopusta kot zdaj aktualno letos prvič uvedeno državno financiranje poletnih varstev za otroke. Poleg tega pa v Levici ohranjamo svojo držo, se postavljamo na pravo stran zgodovine glede vojn v svetu, genocida v Gazi, pa tudi zdaj proti orožju in zvezi Nato.
"V Levici vedno iščemo nove možnosti za sodelovanje in ne izključevanje. V naslednji vladi mora biti glas upokojencev, delavcev, mladih še močnejši."
Kako ocenjujete sodelovanje Levice s preostalima koalicijskima partnericama?
Temelj našega sodelovanja je spoštovanje tudi do različnih mnenj, ki jih imamo. Ko smo vstopili v vlado, smo vedeli, da bomo sodelovali s partnericama, ki podpirata članstvo v Natu, medtem ko Levica tega ne podpira, zato tega tudi ni v naši koalicijski pogodbi. Kljub razlikam pa nas povezujejo skupni cilji na področju krepitve javnih storitev, kjer smo prepoznali zastoj in potrebo po spremembah. Kot vlada smo premaknili zadeve naprej predvsem na področju zdravstva – podpiram ministrico za zdravje pri krepitvi javnega zdravstva ter vzpostavljanju jasne ločnice med javnim in zasebnim sektorjem. Na naših ministrstvih pa pomembne premike na področju delavske in socialne politike, dolgotrajne oskrbe in stanovanj.
Jasno pa je, da tako kot nobena družina ni samo harmonična, tudi vlada ni. A vedno poskušamo konstruktivno doseči konsenz. Vsi se zavedamo tudi tega, kaj prinašajo spremembe po Evropi in svetu z vojnami, vzponom avtoritarnih režimov, nacionalizmov in idej, ki bi morale biti že zdavnaj na smetišču zgodovine. Zato čutimo veliko odgovornost do našega dela ohranitev socialne države ter ustvarjanja napredne in solidarne družbe. V zadnjih treh letih smo naredili marsikatero napako, pogosto iz neke želje po hitrih spremembah, ki morda niso bile dovolj premišljene. Verjamem, da smo se iz teh napak vsi nekaj naučili in da ljudje to vidijo. Pomembno je tudi, da napako priznaš, jo popraviš in greš naprej. Zaradi tega bomo šli po zaupanje ljudi na naslednje volitve, po katerih si seveda želim, da bi bil naš glas še močnejši.
"Jasno pa je, da tako kot nobena družina ni samo harmonična, tudi vlada ni. A vedno poskušamo konstruktivno doseči konsenz."
