Četrtek, 4. 4. 2024, 15.54
8 mesecev, 3 tedne
Minister Matjaž Han: Zakon o Kobilarni Lipica podlaga za nadaljnji razvoj kobilarne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Gospodarsko ministrstvo med glavnimi razlogi za spremembo modela upravljanja kobilarne navaja možnost vlaganj države v razvoj kobilarne in obnovo nepremičnin.
Vlada je danes potrdila predlog novega zakona o Kobilarni Lipica, ki predvideva ponovno enovito upravljanje, in sicer ne bi šlo več za javno službo s koncesijo, ampak bi ena družba skrbela za kulturne in naravne vrednote ter jih tudi tržila. Predlog po mnenju gospodarskega ministra Matjaža Hana predstavlja podlago za nadaljnji razvoj kobilarne.
"Kobilarna je velik biser slovenskega turizma, ki ga včasih spregledamo. Verjamem, da bomo s tem zakonom in njegovih izvrševanjem ta biser začeli loščiti, da se bo res svetil," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Han. Dodal je, da je skupna želja vseh nadaljevanje ohranjanja tradicije, ki je bila decembra 2022 vpisana tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Zakon bo šel v DZ po rednem postopku, na ministrstvu pa po Hanovih besedah računajo, da bo sprejet pred poletnimi počitnicami, potem pa imajo za njegovo uveljavitev pol leta časa, čeprav si želijo, da bi zakon zaživel čim prej.
Frangež: Lipica bo zasijala v vsem svojem sijaju
Kot je pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež, so pri usklajevanju zakona vključili vse deležnike, zato verjame, da predlog zakona odpravlja pomanjkljivosti, zaradi česar bo Lipica zasijala v vsem svojem sijaju.
Predlog predvideva, da bo družba Holding Kobilarna Lipica z uveljavitvijo zakona nadaljevala delo kot družba Kobilarna Lipica, v roku šest mesecev pa ji bo pripojena sedanja družba Kobilarna Lipica, ki je bila ustanovljena za izvajanje javne službe.
Ne bi šlo več za sistem s koncesijo za izvajanje javne službe, ampak bi bila nova družba zadolžena za uresničevanje javnega interesa, torej za skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami (npr. čredo konj, posestvom, tamkajšnjimi stavbami), te pa bi tudi tržila. Ker bi tržne prihodke ustvarjala s premoženjem države, bi morala družba državi letno plačevati nadomestilo, in sicer v višini vsaj treh odstotkov od tržnih prihodkov.
Družba bi imela tričlansko upravo, v kateri bi bila poleg generalnega direktorja še direktorja za konjerejo in konjeništvo ter za turizem. Predlog predvideva šestčlanski nadzorni svet, od katerih bi bili trije predstavniki ustanovitelja, dva predstavnika zaposlenih in en predstavnik lokalne skupnosti, je pojasnil Frangež. Nadzornike bi na podlagi javnega razpisa akreditiral Slovenski državni holding (SDH).
Gospodarsko ministrstvo med glavnimi razlogi za spremembo modela upravljanja kobilarne navaja možnost vlaganj države v razvoj kobilarne in obnovo nepremičnin. Akreditacija članov nadzornega sveta naj bi prinesla kakovostnejše korporativno upravljanje, organiziranost uprave pa boljše usklajevanje javnih in poslovnih funkcij kobilarne.
"Želimo omogočiti še višji standard varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter povečati sinergije za uspešno trženje vseh turističnih produktov, ki jih ponuja Kobilarna Lipica. V središču teh so lipicanec in njegova dobrobit, klasična jahalna šola, vrhunske konjeniške dejavnosti ter kulturna in naravna dediščina v Lipici," je poudaril Han.
Pripravo predloga zakona in vrnitev k enovitem upravljanju je pozdravil tudi sežanski župan Andrej Sila. "Lipica je celota in kot taka mora tudi delovati. Imamo dobro osnovo in verjamem, da bomo s skupnimi močmi hitreje prišli do teh ciljev," je dejal Sila, ki ga veseli, da je država prepoznala pomen svojega sodelovanja z lokalno skupnostjo.
