Milena Mileva Blažić: Pornografske prvine so tudi v Sreči na vrvici

Književna besedila Vitana Mala, "ki ni najbolj znan slovenski mladinski pisatelj, kot mu nekateri pripisujejo, ampak je najbolj razvpit", se po besedah prof. dr. Milene Mileve Blažić, redne profesorice za didaktiko slovenščine in izredne profesorice za slovensko književnost, pojavljajo kot priporočeno gradivo v vseh učnih načrtih za slovenščino od leta 1998 (prenove leta 2003, 2005, 2008, 2011) do 2013.

"Njegova dela se pojavljajo v evropskem, italijanskem, katoliškem, javnem, kulturno-umetnostnem, v učnem načrtu za otroke s posebnimi potrebami, za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, pa tudi v učnem načrtu za valdorfsko šolo," pravi.

Zakaj se vam knjige Vitana Mala ne zdijo primerne za obravnavo v osnovnih šolah? Skoraj vse nemladinske knjige Vitana Mala vsebujejo eksplicitne pornografske prvine, verbalne in vizualne, kot so na primer avtorjeve risbe v knjigi Baronov mlajši brat. Otrok je v njih pojmovan kot objekt, odrasli zlorabljajo otroka fizično, etično, spolno ... Knjige za odrasle pa vsebujejo eksplicitne prvine spolne zlorabe otrok. Poglejte samo knjige Ta grajski, Baronov mlajši brat, Žigana … Pri avtorju je ta tema stalnica.

Vendar sama tema ni težava, težava je način obravnave problematike. Vitan Mal zagovarja v svojih delih dejanja storilca in ni na strani otroka, žrtve, kar je prvo pravilo prave mladinske književnosti.

Pa so neprimerne vse knjige? Kaj pa na primer njegova dela, kot sta scenarija za uspešnice Poletje v školjki in Sreča na vrvici? V teh ni pornografskih vsebin. Sreča na vrvici je nastala po scenariju Janeta Kavčiča, ki je prvo knjigo Teci, teci, kuža moj predelal in uporabil le prvi del. Tudi v Teci, teci, kuža moj in Sreča na vrvici najdete pornografske prvine. Če obravnavate le eno besedilo Vitana Mala, vidite le pornografske aluzije z udeležbo otrok in za otroke.

Če pa pogledamo ves mladinski opus Vitana Mala, vidimo, da gre za fantazme odrasle osebe, ki jih realizira prek otroške (od 2. razreda osnovne šole) in mladinske književnosti (delavnice od četrtega razreda osnovne šole).

Problematično je stališče pripovedovalca, ki je na strani storilca (odraslocentrično), ne na strani otroka, žrtve (otrokocentrično).

Tovrstna literatura bi lahko obstajala zunaj šolskega sistema, a ko postane del šolske politike, uradne šolske politike, predpisana v obveznem predmetu in predlagana za 160 tisoč otrok v 450 osnovnih šolah ter 50 osnovnih šolah s prilagojenim programom, je to težava. Vladno dajanje legitimnosti takšnim učnim načrtom je težava.

Na čigav predlog njegova dela ostajajo v učnih načrtih? Predlagata ga predvsem ministrstvo za izobraževanje in za kulturno vzgojo ministrstvo za kulturo prek Javne agencije za knjigo, Društva slovenskih pisateljev, srečanja mladinskih pisateljev Oko besede in podobnih programov. Med otroke Vitan Mal še vedno prihaja prek Društva slovenskih pisateljev (Povabimo besedo), Bralne značke Slovenije, petdesetih bralnih značk po Sloveniji in šolskih bralnih značk, domačega branja, srečanja mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti …

Težava je, da ga predvsem obe ministrstvi prek svojih ustanov predlagata in sofinancirata. Vitan Mal je tako v celoti že vrsto let, več kot 40 let, prisoten v šolskem sistemu: učni načrti, berila, delovni zvezki, priročniki, domače branje, bralne značke, literarne delavnice, pisanje z otroki. Nekajkrat je v svojih člankih pisal tudi o tem, kako ima literarne delavnice samo za dečke ali je s kakšnim dečkom knjigo napisal "v dvoje".

Kako so se na vašo pobudo za umik Malovih del iz učnih načrtov odzvali kolegi? Ob predlogih za umik sem naletela na samocenzuro kolegic in kolegov in na nepričakovano diskriminacijo. Očitajo mi, da želim cenzurirati književnost. A njihov argument bi bil utemeljen, če bi šlo za področje književnosti za odrasle! Ko gre za otroško in mladinsko književnost, pa so pravice otrok nadrejene licentii poetiki!

Tudi dekan fakultete, pedagogi, psihologi in drugi strokovnjaki, ki so jih vprašali za mnenje, so mi očitali cenzuro. Govorijo o tem, da je treba ločiti življenje in dela avtorja ter da gre le za priporočeno, ne pa obvezno literaturo. A ta argument pride v poštev, ko sta življenje in delo res ločena, ne pa kot pri omenjenem pisatelju, ko tudi književna besedila vsebujejo eksplicitne pornografske prvine v vizualni in verbalni obliki!

Koga vse ste opozorili na domnevno spornost Malovih besedil? Številne kolege na fakultetah in strokovnjake na ministrstvu za šolstvo in zavodu za šolstvo, pristojne inšpektorate ter vrhovno in ustavno sodišče. O tem sem govorila s štirimi ministri – Milanom Zverom, Igorjem Lukšičem, Žigo Turkom in Jernejem Pikalom.

Opozorila sem varuhe človekovih pravic Matjaža Hanžka, Zdenko Čebašek - Travnik in zdaj Vlasto Nussdorfer. Zanjo verjamem, da se bo zavzela za pravice otrok.

Trikrat sem se zaman obrnila na informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Najprej mi je rekla, da bo ukrepala, če v knjigah Vitana Mala najdem konkretna imena in priimke otrok. Vsa ta imena sem ji posredovala, a mi je ob tretjem pogovoru dejala, da nima pristojnosti.

Kako doživljate očitke kolegov, da ne razumete umetniške svobode in da želite cenzurirati? Kot redna profesorica mladinske književnosti, kar je moje znanstvenoraziskovalno področje že 25 let, sem dela Vitana Mala začela proučevati leta 2003 ob izidu Žigane. Seveda spremljam tudi številne druge avtorje in lahko primerjam tematiko, obravnavo tematike in perspektivo pripovedovalca. A tudi sama sem ne le mati, ampak tudi babica in profesorica! Na področje književnosti se toliko spoznam, da vem, kaj se skriva v takšni literaturi.

Ob nejasnih in nedoločljivih mestih sem se vedno posvetovala s kompetentnimi izvedenci. Ne nazadnje sem v teh delih našla več odlomkov, predvsem dva, ki ju celo sama nisem razumela, ker se pač ukvarjam z literarno vedo in nimam ekspertnih znanj, da bi razumela. Za pojasnilo sem prosila pokojnega psihiatra prof. dr. Slavka Ziherla, ki je takoj dojel, za kaj gre.

Zakaj opozarjate prav na Vitana Mala? V mladinski umetnosti je še kar nekaj takih del, v Sloveniji pa je še nekaj drugih avtorjev, ki nemoteno delajo z otroki, čeprav nad njimi visi sum pedofilije … Potem ko sem preštudirala vse knjige Vitana Mala in jih primerjala z drugimi avtorji, ki so to tematiko obravnavali za otroke, spremne besede in intervjuje, ko sem se posvetovala ob nejasnih mestih z izvedenci psihiatrije, si upam trditi, da je v tem primeru literatura zgolj sredstvo za dosego nekega drugega cilja. Ministrstvo bi si moralo preskrbeti neodvisna izvedenska mnenja.