Migranti: politika jih noče, naša podjetja hlepijo po njih

Številna podjetja, ki so ponovno zagnala investicije in poskušajo čim hitreje zadostiti naročilom iz tujine, se že srečujejo z velikimi težavami pri iskanju delovne sile.

Tudi na vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarjajo, da pomanjkanje delovne sile že ovira naš hitrejši gospodarski razvoj. Toda ne manjkajo inženirji, razvojniki …, ampak predvsem ljudje za fizično delo.

Kakšni kadri so najbolj iskani?

• Delavci za preprosta dela v tovarnah,
• vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev,
• čistilci,
• natakarji,
• prodajalci,
• zidarji,
• kuharji,
• varilci,
• elektroinštalaterji,
• skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo,
• strokovni sodelavci za zdravstveno nego.

To so poklici, po katerih so v letošnjem letu delodajalci najbolj povpraševali.

Foto: Thinkstock

Pri tem marsikatero podjetje ni bilo uspešno. Na razpisano delovno mesto se ni javil noben kandidat ali pa kandidati niso imeli ustrezne izobrazbe, delovnih izkušenj …

Obstajajo tudi razlike med regijami. Na obalno-kraški regiji primanjkuje gostinskih delavcev, v regijah, v katerih je močna kovinska industrija, pa je težko najti varilce, strugarje, monterje, orodjarje, ključavničarje ...

Preberite še:

Tuji vlagatelji: v Sloveniji bi gradili nove tovarne in zaposlovali, a ... 

Deset let po tragediji v Globalu: spremenilo se ni nič

Iščejo na desettisoče delavcev

Gospodarstveniki napovedujejo nov val zaposlovanja.

Po anketi, ki jo je zavod za zaposlovanje spomladi opravil pri skoraj tri tisoč podjetjih, bodo delodajalci v drugi polovici letošnjega leta iskali več kot 25 tisoč delavcev. 

Do konca leta bodo najpogosteje iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalce, varilce, orodjarje, zidarje, vojake, skladiščnike in uradnike za nabavo in prodajo, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah in varnostnike. 

Med poklici, v katerih je predvidenih največ zaposlitev, je spet veliko tistih, ki so na slovenskem trgu dela že dlje časa deficitarni. Poleg tega so na seznamu napovedanih zaposlitev še poklici za različna preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Razlogi za neskladja so se kopičili leta

Za to, da se je ob povišani gospodarski rasti pojavil velik razkorak med ponudbo na trgu delovne sile in povpraševanjem delodajalcev, je več razlogov. 

STRUKTURA BREZPOSELNIH

Od 84 tisoč ljudi na zavodu jih je:

- 30.700 brezposelnih dve leti ali več,

- 33.273 starejših od 50 let,

- 24.623 brezposelnih z narejeno osnovno šolo ali manj.

IZOBRAŽEVANJE

Tudi izobraževalni sistem je že leta vse prej kot v sozvočju s trgom delovne sile. Slovenija velja za državo z eno najvišje izobraženih delovnih sil, vendar ne v poklicih, ki jih potrebujemo in bi lahko v njih ustvarjali visoko dodano vrednost.

Foto: Bor Slana Vse pove podatek, da je lani v Ljubljani diplomiralo, magistriralo ali doktoriralo več kot šest tisoč študentov Ekonomske fakultete, Fakultete za družbene vede in Filozofske fakultete. Medtem je na fakultetah za elektrotehniko, strojništvo, kemijo in kemijsko tehnologijo ter računalništvo in informatiko študij končalo manj kot 2.500 študentov.

Velik del mladih namesto dolgotrajnega in zahtevnega študija oziroma poklicnega izobraževanja raje izbere katerega od družboslovnih študijev in tudi v poznih dvajsetih letih starosti opravlja delo prek študentskega servisa.

Naši sogovorniki v en glas poudarjajo, da ni povezanosti med gospodarstvom in šolstvom pri usmerjanju mladih v poklice, ki jih v gospodarstvu primanjkuje.

Tudi sicer so letos našli zaposlitev oziroma se umaknili s seznama zavoda za zaposlovanjem v glavnem nižje izobraženi, torej s končano osnovno ali poklicno šolo.

DAVČNA OBREMENITEV DELA

Od vsakih sto evrov, ki jih podjetje porabi za plačilo zaposlenega, gre najmanj tretjina v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter proračun. Pri "najvišjih" plačah si država vzame več kot polovico zaslužka.

Slovenska podjetja že tradicionalno opozarjajo na previsoko obdavčitev prejemkov, ki predstavlja veliko breme zanje in jih omejuje v konkurenčnem boju na ključnih trgih. Ne nazadnje smo ena redkih držav, ki nima socialne kapice.

Ne le da so njihovi izdelki dražji, vse več težav imajo tudi s prepričevanjem domačih in tujih delavcev, naj namesto Nemčije, Avstrije ali katere od drugih zahodnoevropskih držav izberejo Slovenijo. Mlajši z ustrezno izobrazbo lahko namreč tam za isto delo dobijo tudi nekajkrat višje prejemke.

NEUGODNA DEMOGRAFSKA STRUKTURA 

Razkorak med tistimi, ki se upokojijo, in tistimi, ki končajo šolanje, vsako leto znaša približno deset tisoč v korist prvih. Kako bi ta razkorak zmanjšali? "Ljudje bodo morali dlje časa delati in se prej vključevati v delo. Ne bo šlo niti brez povečanja uvoza delovne sile," meni Miro Smrekar, direktor Adecca Slovenija, največje slovenske agencije za zaposlovanje. Posebej opozarja na alarmantno nizek delež državljanov, starih nad 55 let, ki so vključeni v delovni proces. Po tem kazalniku smo na dnu evropskih statistik. 

Miro Smrekar, direktor Adecca Slovenija, opozarja na alarmantno nizek delež državljanov, starih nad 55 let, ki so vključeni v delovni proces. Foto: STA , Tudi Umar opozarja, da demografski pritiski zmanjšujejo potencialno ponudbo delovne sile in povišujejo njeno povprečno starost, kar se bo ob okrevanju gospodarstva vedno bolj odražalo. S staranjem delovne sile bi se lahko zaostril tudi problem doseganja ustrezne rasti produktivnosti. 

"Z vedno izrazitejšimi demografskimi pritiski se povečuje potreba po daljšem ostajanju v delovni aktivnosti, učinkoviti migracijski politiki, politiki integracije in upravljanju z različnimi starostnimi skupinami, s čimer bi povečali dolgoročno sposobnost za zagotavljanje in povečevanje blaginje prebivalstva," pravijo na Umarju.

POMANJKANJE TUJE DELOVNE SILE

Eden od glavnih razlogov za pomanjkanje delovne sile je tudi ta, da Slovenija že zdavnaj ni več obljubljena dežela v očeh delavcev iz nekdanjih bratskih republik. Še vedno niso pozabili izkušnje z našimi zdaj že propadlimi gradbenimi podjetji: bivanje v nemogočih razmerah in na koncu prisilna pot domov brez prisluženega denarja.

Če je bilo leta 2008 izdanih več kot 85 tisoč dovoljenj tujcem za delo v Sloveniji, večinoma v gradbeništvu, je danes ta številka 80 odstotkov nižja. Nizko izobraženi z izkušnjami v gradbeništvu, gostinstvu in obrtniških delih se raje pridružijo trumi ekonomskih migrantov in se odpravijo naprej po višjo obljubljeno plačo.

Foto: Ana Kovač Ravno v teh dneh je bil na zavodu za zaposlovanje objavljen oglas, v katerem podjetje z Nizozemske išče več slikopleskarjev z večletnimi izkušnjami. Ponuja jim plačilo kar 500 evrov neto na teden, pri čemer sta hrana in nastanitev že zagotovljena.

Oglas na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje.

"Zdi se, da je Slovenija neke vrste posrednica ali križišče poceni delovne sile za Evropo. Njena niša je, da lahko izdaja dovoljenja za delavce iz držav nečlanic Evropske unije," je nedavno opozoril 50-letni Siniša Marinković iz Bosne in Hercegovine, ki je v dobrem desetletju dela na gradbiščih v Sloveniji in Evropski uniji doživel vse mogoče prevare.

Struktura potreb odraz strukture gospodarstva

Zakaj visoko izobraženi kader ostaja v evidencah zavoda za zaposlovanje? Ali nismo nekoč sanjali o tem, da bomo visokotehnološka družba? Zakaj na eni strani v tujino odhajajo izobraženi kadri, v Slovenijo pa uvažamo delovno silo za fizična dela?

"To je odsev strukture gospodarstva, kakršnega imamo. Če gospodarstvo temelji na proizvodnji, se v času gospodarske rasti posledično poveča predvsem povpraševanje po operativnih delavcih. Prestrukturiranje gospodarstva je dolgotrajen proces," poudarja Miro Smrekar.

Zakaj brezposelnost ne pada hitreje?

Ob skoraj 85 tisoč registrirano brezposelnih se zastavlja logično vprašanje, kako je mogoče, da na drugi strani delodajalci bijejo plat zvona zaradi pomanjkanja delavcev. 

"Ponudba in povpraševanje se pač ne srečata. Veliko stvari je pri tem lahko ovira: od neustreznih kvalifikacij ter veščin do neustreznih plačil in pogojev dela," pravi Miro Smrekar.

Dejstvo je, da iskalci dela ne sprejmejo vsakega dela. Na drugi strani pa tudi delodajalci včasih ne znajo prilagoditi svojih pričakovanj, premalo so pripravljeni prilagajati delovna mesta glede na stanje na trgu.

"Kot družba si moramo želeti, da bi imeli med tri- in štiriodstotno stopnjo brezposelnosti. Ambicija nam mora biti, da število brezposelnih zmanjšamo na okoli 40 tisoč. Takšne stopnje že imajo konkurenčne srednjeevropske države, Avstrija, Nemčija, Češka ..." opozarja Smrekar.

Povečuje se pritisk na plače

Podjetja so si začela krasti delavce, najboljša vaba pa so prav višje plače. To ne velja samo za visoko izobražen kader, ampak tudi za vse druge kategorije delavcev, od proizvodnih delavcev dalje.

Delodajalci vse pogosteje opozarjajo, da je pomanjkanje kakovostne delovne sile pripeljalo do pritiska na plače, kar bo dolgoročno zmanjšalo konkurenčnost podjetij.

Foto: Lojze Grčman V prvem polletju so se plače povišale v povprečju za 1,9 odstotka, in to v vseh dejavnostih. Največ v podjetjih, ki se ukvarjajo z oskrbo z električno energijo, plinom in paro.

V štajerskih podjetjih, ki delajo za avtomobilsko industrijo, so tako že od napovedi prihoda Magne na trnih, kako bodo ohranili tehnični kader, predvsem strojnike. Pričakuje se namreč, da bo Magna ponudila v povprečju za okoli dvesto evrov višje plače.

V TVP pravijo, da pritiska na zvišanje plač niso imeli. So pa na račun uspešnega junijskega poslovanja zvišali plače vsem zaposlenim, ki imajo kolektivne pogodbe o zaposlitvi.

Vodstvo Revoza je že v začetku leta podpisalo socialni sporazum za prihodnje štiriletno obdobje, v katerem je med drugim opredeljeno tudi prilagajanje plač razmeram v podjetju in na trgu.

Ne samo plače, tudi pogoji dela so lahko odločilni

V Šaleški dolini se za kadre že nekaj časa borita Gorenje in BSH. 

Na vprašanje, ali so zaznali pritisk na plače, v BSH pravijo, da delavce privabljajo tako s konkurenčnimi izplačili kot zagotavljanjem ustreznih pogojev dela, razvojem in usposabljanjem sodelavcev: "Razvita imamo orodja za motiviranje in dodatno nagrajevanje vseh zaposlenih, strokovnemu kadru pa prek letnih razgovorov in usposabljanj omogočamo možnosti kariernega razvoja tako doma kot tudi v tujini."

Podjetju Poclain Hydraulics (nekdanji Kladivar Žiri) primanjkuje usposobljenih operaterjev računalniško vodenih strojev. Foto: Siol.net/ A. P. K. Delodajalci se pri privabljanju zaposlenih odločajo za razne prijeme. V Akrapoviču so tako vsakemu zaposlenemu, ki v podjetje pripelje primernega novega delavca, ponudili 250 evrov bruto nagrade.

Kaj v Adeccu svetujejo delojemalcem, ki ne morejo najti ustreznih kadrov? "Povečati morajo svojo atraktivnost. To ne pomeni samo višjih plač, ampak tudi boljše pogoje dela, dobro vzdušje na delovnem mestu, dober imidž v zunanjem okolju ..." našteva Smrekar.

Vse več podjetij po delavce v tujino 

Ena od hitrih rešitev za zapolnitev kadrovskih vrzeli je zaposlovanje tujcev. 

V Revozu so ob uvedbi dodatne izmene tako že posegli tudi po zaposlovanju tujih delavcev. Tudi kemikov in farmacevtov v Sloveniji ni dovolj oziroma ni dovolj takšnih, ki bi si želeli delati v industrijski proizvodnji. V Krki zato odpirajo možnosti pridobivanja delovne sile tudi od drugod. 

Na srbskem trgu zaposlenih ni iskala samo Pošta Slovenije, o čemer smo nedavno poročali. Kot so nam povedali na srbski državni službi za zaposlovanje, sta se nanje letos obrnila tudi Sava turizem in Tenzor Ptuj. Prva je iskala kuharje in natakarje in jih sodeč po podatkih službe za zaposlovanje našla šest. Manj sreče je imel Tenzor, ki je zaman iskal elektroinštalaterje in elektromonterje. 

Foto: Ana Kovač Tudi Pošta Slovenije za zdaj ni bila najuspešnejša. Število zaposlenih na področju dostave, kjer se srečujejo z močno fluktuacijo, se je v letošnjem letu povečalo za 136, od tega so zaposlili samo dva tujca, državljana BiH. Toda na srbskem zavodu so kljub temu poudarili, da obstaja velik interes srbskih državljanov za delo v Sloveniji.

Več -> Poštarje bomo uvažali iz Srbije

Največ delovnih dovoljenj za hrvaške in bosanske delavce 

Število izdanih delovnih dovoljenj, za katere so zaprosili delodajalci, je v zadnjih letih upadalo, letos pa je po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje število izdanih delovnih dovoljenj že v osmih mesecih preseglo število dovoljenj, izdanih v celotnem lanskem letu. 

Največ delovnih dovoljenj je bilo izdanih za delavce iz BiH in Hrvaške, slovenski delodajalci pa so uvozili predvsem delavce s srednjo poklicno izobrazbo. Sledijo jim delavci z nepopolno ali popolno osnovnošolsko izobrazbo, šele na tretjem mestu po številu izdanih dovoljenj pa so delavci s srednjo strokovno in splošno izobrazbo. 

Toda tudi pri zaposlovanju tujcev imajo podjetja velike težave z birokratskimi postopki. "Ker smo globalno oziroma mednarodno podjetje smo odprti za zaposlovanje tujcev. Trenutno pa vidimo kar velike birokratske ovire pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav," opozarjajo v Poclain Hydraulics.

Evropske države na široko odpirajo vrata tuji delovni sili

Srednjeevropske države nas prehitevajo tudi pri rahljanju predpisov za privabljanje delavcev iz nečlanic EU. Izdelane imajo programe profilov, ki jih potrebujejo, zanje pa so bistveno olajšali pridobivanje delovnih dovoljenj.

Delavci v tovarni BMW v Leipzigu. Foto: Reuters Takšen primer je Češka, ki ima najnižjo stopnjo brezposelnosti med članicami EU, pred kratkim pa je bistveno poenostavila postopke pridobivanja delovnih dovoljenj. Zavedati se je treba tudi, da bo na primer samo v za tuje delavce bolj zaželeni Nemčiji v prihodnjih desetih letih primanjkovalo več kot tri milijone ljudi. 

Za slovenska podjetja so tudi zaradi jezikovne podobnosti najbolj zanimivi delavci iz balkanskih držav. Toda te države so že zdaj demografsko ogrožene, pri rekrutiranju ljudi pa nas prehitevajo druge evropske države, ki ponujajo precej višje plače. "Primerjava med neto izplačili v Avstriji in Sloveniji ne pušča dvoma, kje so bolj zanimiva delovna mesta za te tujce. Ta razlika je še posebej vidna pri strokovnjakih," opozarja Smrekar in dodaja: "Alternativa, ki ni dobra, je, da bodo podjetja selila proizvodnjo tja, kjer je delovne sile dovolj."

Nujno spremeniti šolski sistem

V gospodarstvu so si bolj ali manj enotni, da bi razkorak med potrebami delodajalcev in ponudbo na trgu dela lahko zmanjšali s prilagoditvijo izobraževalnega sistema. Ta bi moral v večji meri upoštevati potrebe gospodarstva in mlade spodbujati k izobraževanju za poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje. 

"To bi lahko potekalo prek politike razpisovanja prostih mest v izobraževalnih institucijah po eni strani, na drugi strani pa s Foto: Reuters štipendijsko politiko na ravni države," predlagajo v BSH. Po njihovem mnenju bi moralo gospodarstvo vplivati tudi na oblikovanje učnih načrtov, dijaki in študentje pa bi morali biti več časa v podjetjih. Spremembe bi bilo v določeni meri mogoče doseči že znotraj obstoječega sistema. 

"Poseben poudarek bi morali dati čim boljšemu prenosu znanj med industrijo in šolstvom, saj ocenjujemo, da bi na ta način lahko bolje omogočili, da šolski sistem drži korak z razvojem tehnologij in proizvodnih procesov. Ena izmed oblik so tudi programi za razvoj poklicnih kompetenc učiteljev v industriji ali krožno zaposlovanje," rešitev za razkorak med potrebami gospodarstva in pridobljenimi znanji v šolskem sistemu vidijo v Poclain Hydraulics.

Krka skrbi za šolanje ustreznih kadrov

V Krki so stvari vzeli v svoje roke. "Danes smo v Sloveniji edini izvajalec za šest programov nacionalne poklicne kvalifikacije na področju farmacevtske industrije," so pojasnili v novomeškem farmacevtu.

Sodelavci novo znanje pridobivajo neposredno v delovnem procesu, čas usposabljanja je v primerjavi s šolskim sistemom precej krajši, stroški pa so kar trikrat manjši, saj za prenos znanja poskrbijo domači visoko izobraženi in usposobljeni strokovnjaki. 

V Krki predlagajo, da bi bolj smelo ocenili dolgoročne potrebe naravoslovno-tehničnih in družboslovnih področij univerzitetnega in visokošolskega študija in temu primerno naravnali politiko vpisa in podpore razvoju visokega šolstva. 

Miro Smrekar je posebej izpostavil vajeništvo, ki je pri nas še premalo uveljavljeno. Po njegovih besedah imajo vse države z nizko brezposelnostjo v izobraževalni sistem vključeno vajeništvo: "Država bi morala vajeništvo spodbujati in se odločiti, na kakšen način ga bo financirala."

Davčna razbremenitev je nujna

Foto: Ana Kovač Druga rešitev, ki jo kot nujno izpostavljajo delodajalci, je davčna razbremenitev plač. "To je predpogoj, da bo predvsem visoko izobražen kader ostajal v Sloveniji in prejemal ustrezne neto plače," pravijo v BSH. Če podjetja povečujejo bruto plače strokovnjakov, bistveno bolj povečujejo stroške kot pa neto prejemke zaposlenih. Zato bi, kot poudarjajo v BSH, država morala nujno sprejeti ustrezno davčno politiko, ki bi navzgor omejila obremenitev plač strokovnjakov. 

Za davčno razbremenitev se zavzemajo tudi v Revozu. "Naše poslovno okolje je še vedno premalo atraktivno za tujce. Slovenija je zaradi visokih davkov žal nekonkurenčna, stroški dela v državi so preprosto previsoki," opozarjajo tudi v Iskraemecu.

Četrt milijarde evrov za "pospeševanje" zaposlovanja

Naloga države je, da ustvarja pogoje za krepitev gospodarske rasti in zaposlenosti. Toda namesto da bi ustvarila ugodnejše davčno okolje in poskrbela za infrastrukturo v odročnejših pokrajinah, je socialni mir vzdrževala s stotinami milijoni evrov.

Za aktivno politiko zaposlovanje je bilo samo v lanskem in letošnjem letu predvidenih dobrih 180 milijonov evrov. Pred poletnimi počitnicami je vlada spremenila načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2017 in 2018. Skupaj bo v teh dveh letih na voljo 189 milijonov evrov. V programe naj bi se skupaj vključilo skoraj 55 tisoč ljudi, od tega naj bi se jih 28 tisoč neposredno zaposlilo. Lani je država za programe aktivne politike zaposlovanja porabila 65 milijonov evrov, vanje pa je bilo vključenih dobrih 20 tisoč ljudi.

Da država pri tem ni bila najuspešnejša, kaže podatek, da je kljub občutnemu pomanjkanju delovne sile na zavodu za zaposlovanje še vedno 84 tisoč registrirano brezposelnih, med njimi veliko visoko izobraženih, vsako leto pa s trebuhom za kruhom odide nekaj tisoč ljudi, predvsem mladih.