Četrtek,
8. 8. 2013,
11.15

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

meditacija psihologija

Četrtek, 8. 8. 2013, 11.15

7 let, 1 mesec

Meditacija kaže na osupljive sposobnosti človeškega uma

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Že okoli 2500 let budistični menihi poskušajo s pomočjo meditacije svoje duševno stanje dvigniti nad čeri destruktivnega razmišljanja in čustvovanja v bolj sočutno in umirjeno stanje.

Nove tehnologije in številne raziskave, ki potrjujejo koristnost meditacije za človekov telesni in duševni razvoj, pa so le še stopnjevale zanimanje zahodnih nevroznanstvenikov o tem, kako pravzaprav ta tehnika treninga človeškega uma deluje na možgane. Tako je Richard Davidson, profesor psihologije in psihiatrije na univerzi Wisconsin-Madison in eden vodilnih znanstvenikov na tem področju, s skupino kolegov ugotovil, da lahko meditacija dobesedno spremeni naše misli. Kot je slikovito pojasnil za Washington Post, lahko takšen način treninga v smislu učinkovitejšega delovanja možganov pomeni podobno kot reden trening tenisa ali golfa za uspešnejšo igro. Ena izmed njegovih raziskav na prostovoljcih, ki so jih razdelili v dve skupini in eno od njih osem tednov usposabljali v meditaciji, je pokazala, da se je pri tej skupini zgodil izrazit premik v delovanju možganov proti levi, torej "srečnejši" strani prefrontalnega korteksa. Pozitivna čustva so torej lahko veščina, ki jo je z ustreznim usposabljanjem mogoče doseči. Poleg tega so obe skupini prostovoljcev cepili proti gripi in našli znatno povečanje protiteles na omenjeno cepivo pri skupini, ki se je ukvarjala z meditacijo. Ugotovitve kažejo, da meditacija lahko spremeni možganske in imunske funkcije na pozitivne načine. Davidson je dokazal, da možgane lahko treniramo skoraj tako kot mišice, tudi z raziskavo s tibetanskimi budističnimi menihi z dolgoletnimi izkušnjami v meditaciji. Elektroencefalogram (EEG), na katerega so priklopili osem menihov in jim naročili, da meditirajo za brezpogojno ljubezen in sočutje, je pokazal močno gama možgansko valovanje, ki kaže na intenzivno osredotočenost misli. Gama valovi so sicer običajno šibki in jih je težko videti. Zakaj izkušeni mediatorji lahko začutijo enost z okoljem? Korak dlje sta šla Zoran Josipović in David Heeger z Univerze New York , ki sta s funkcionalno magnetno resonanco (fMR) spremljala možgansko aktivnost menihov, ki so vstopali v meditativno stanje. Njuna raziskava je pokazala, kako neverjetno moč lahko človeški um doseže s takšnimi praksami, saj se z njimi lahko spremeni struktura možganov in posledično način njihovega delovanja. Skratka, z dolgoročno vadbo se lahko možgani reorganizirajo. Človeške izkušnje lahko po njunem mnenju na grobo razdelimo na zunanje, torej tiste, ki jih dobimo z interakcijo z okoljem, in notranje, ki zadevajo nas, naše osebne misli in čustva. Kadar je na primer vaša pozornost usmerjena v spremljanje neke gledališke predstave, takrat je v vaših možganih dejaven del, ki je odgovoren za zunanji svet, takoj ko začnete razmišljati o tem, kaj vse še morate storiti doma po gledališki predstavi, se aktivira del, ki je odgovoren za vaš notranji svet. Pri običajnih ljudeh deluje le eden ali drugi od omenjenih delov možganov, pri izkušenih meditatorjih pa lahko hkrati delujeta oba, kar jih vodi do tega, da se čutijo kot eno z okoljem. In medtem ko je razumevanje možganskih aktivnosti, povezanih z zunanjimi nalogami, napredovalo, pa je področje, ki nadzira notranje osebne misli in čustva, še naprej zavito v tančico skrivnosti. In to področje naj bi zajemalo kar dve tretjini notranjosti možganov. Josipović in Heeger menita, da gre za področje, ki je vpleteno v avtoreferenčne procese.