Med 80 tisoč in 120 tisoč malih kurilnih naprav v državi ne izpolnjuje standardov

V evidenci EviDim je po pojasnilih ministrstva vpisanih 450–500 tisoč različnih malih kurilnih naprav, od tega jih je približno 254 tisoč na trdo gorivo, torej predvsem les. A vseh kurilnih naprav je še bistveno več. Na ministrstvu so za STA ocenili, da jih približno 150 tisoč ni prijavljenih in zato tudi niso vpisane v evidenco.

Kdaj ste zadnjič poklicali dimnikarja?

Iz evidenc kurilnih naprav po navedbah pristojnega ministrstva izhaja ocena, da jih zahtev predpisov o emisijah ne izpolnjuje med 80 tisoč in 120 tisoč, kar bi pomenilo približno petino evidentiranih in okoli šestino vsega ocenjenega števila tovrstnih naprav. Gre sicer za peči oziroma kotle na vse vrste goriva, torej trdo, tekoče (ekstra lahko kurilno olje) in plinasto (zemeljski plin).

Ustrezno stanje malih kurilnih naprav se z vidika varnosti za uporabnika kot dovoljene obremenitve okolja s trdnimi delci po pojasnilih ministrstva zagotavlja z rednim izvajanjem vseh predpisanih dimnikarskih storitev, ki obsegajo pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav, dimovodnih in prezračevalnih naprav, meritve dimnih plinov, odstranjevanje katranskih oblog in evidentiranje podatkov v evidenco.

Prav tako primernost obstoječih malih kurilnih naprav za nadaljnje neoporečno in varno obratovanje preverjajo z rednimi pregledi dimnikarji s pridobljeno licenco.

Inšpektor lahko ukrepa 

Inšpektor lahko odredi uporabniku odpravo pomanjkljivosti na mali kurilni napravi le v primeru, če uporabnik ne odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki mu ga je določil dimnikar in o katerem tudi obvesti inšpekcijo, so za STA pojasnili na ministrstvu.

V okviru rednega pregleda dimnikar ugotavlja tudi ustreznost goriva, morebitno rabo nedovoljenega goriva ali goriva, za katero mala kurilna naprava ni načrtovana, ter prisotnost katranskih oblog v kurilni in dimovodni napravi, ki so lahko tudi posledica uporabe neustreznega goriva.

V letu 2023 je bilo po navedbah ministrstva opravljenih 689 tisoč dimnikarskih storitev. Glede na povprečno število storitev, ki so predpisane za posamezno kurilno napravo – gre za 2,5 storitve – je bilo v preteklem letu tako po ocenah oskrbovanih 275 tisoč naprav na vse vrste goriva. To je le okoli 60 odstotkov vseh v evidenco vpisanih naprav.

Od teh 689 tisoč storitev so jih 390 tisoč opravili na kurilnih napravah na trdo gorivo. Če vzamemo enako povprečje 2,5 storitve na leto, bi to pomenilo 156 tisoč naprav, kar prav tako predstavlja okoli 60-odstotni delež.

Uporabnike bodo povabili k sodelovanju 

Za povečanje obsega nadzora so na ministrstvu ustanovili delovno skupino, ki je določila cilje za spremembo predpisov in prenos teh v prakso. Zaradi prenizkega deleža oskrbovanih naprav bodo tako uporabnike, ki nimajo opravljenih storitev, pozvali k naročanju storitev ali zaprosili za informacijo, ali dejansko stanje vgrajenih naprav ustreza vpisu v evidenco izvedenih dimnikarskih storitev ali je bila naprava zamenjana oziroma odstranjena.

"Iskreno obžalujemo, da nekaterim ni mar, kaj kurijo, oziroma se ne zavedajo posledic za ljudi in okolje ter da imajo peči in dimnike, ki jih že dolgo ni očistil oziroma preveril dimnikar," so še zapisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Na voljo so subvencije

Država se sicer ob poskusih okrepitve nadzora problematike loteva tudi s subvencijami za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav in prehod na sodobnejše načine ogrevanja. Sredstva za ta namen v zadnjih letih ves čas povečuje.

Z zadnjo odločitvijo je vlada obseg sredstev v obdobju 2024–27 za projekt Zamenjava starih kurilnih naprav z novimi tako povečala za 79,5 milijona evrov na skupaj približno 194,85 milijona evrov.

Po vladnih ocenah naj bi z dodatnimi sredstvi država sofinancirala nakup okoli 4800 dodatnih novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk. Razpisi se izvajajo prek Eko sklada.

V Sloveniji dalj časa izredno slab zrak 

Vprašanje ustreznosti kurilnih naprav je v zadnjih tednih ena od izpostavljenih tem v slovenski javnosti.

To je po eni strani posledica organizirane kampanje dela politike proti nekaterim določilom iz predloga novega energetskega zakona, katerih namen je omejiti primarno ogrevanje z lesno biomaso v novogradnjah v strnjenih naseljih in začeti proces postopnega opuščanja ogrevanja gospodinjstev s plinom.

Po drugi strani je tematika na tapeti tudi zaradi daljšega obdobja slabe kakovosti zraka po vsej državi, ki je sovpadal s stabilnim zimskim vremenom ter temperaturnim obratom po nižinah in kotlinah.

Onesnaženost zraka je po opozorilih pristojnih v veliki meri posledica emisij trdnih delcev iz individualnih kurišč. Te so še posebej škodljive v primeru zastarelih in neustreznih naprav ter nepravilnega načina kurjenja (bodisi kurjenja vlažnega ali prepariranega lesa ter različnih odpadkov).

Onesnažen zrak ni le neprijetnost, ampak predstavlja ob daljši izpostavljenosti pomembno zdravstveno tveganje za odrasle in še posebej za otroke.

Novice V Velenju znova protesti zaradi cen ogrevanja

Novice NSi za posvetovalni referendum o predlogu energetskega zakona

Novice Občani Velenja in Šoštanja bodo prejeli toplotni dodatek

Novice Golob napovedal umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso