Gašper Lubej

Torek,
7. 1. 2014,
12.38

Osveženo pred

6 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Igor Lukšič koalicijska pogodba

Torek, 7. 1. 2014, 12.38

6 let, 2 meseca

Lukšič proti napenjanju koalicijskega loka (video)

Gašper Lubej

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Osnutka koalicijske pogodbe še ni, imamo samo "non-paper", na katerega je želela premierka Bratuškova dobiti prvi odziv, pravi Igor Lukšič, ki pričakuje socialno-tržno koalicijsko pogodbo.

Predsednik Socialnih demokratov pravo razpravo znotraj koalicije pričakuje po 14. januarju, ko se bo sestal vrh koalicije v širši sestavi. "Vse preostale zgodbe in javne izjave, kaj je notri in kaj bi lahko bilo notri, niso pomembne. Notri ni še ničesar, ker osnutka še ni, gre za prenapenjanje loka. Vidim, da bo partnerska stranka razpravljala o tem, česar ni. Ampak saj vemo, da njih zanima samo ena zadeva, tudi če ne bi bilo koalicijske pogodbe," je dejal Lukšič na novinarski konferenci.

Lukšič z lokom meri na Erjavca S tem je očitno meril na stranko DeSUS Karla Erjavca, ki je prekršila dogovor, da še ne bodo javno komentirali prvih obrisov novega sporazuma med štirimi koalicijski strankami. Najmanjša koalicijska stranka je o tem razpravljala na izvršnem odboru, Erjavec pa je že napovedal, da ne bodo privolili v kakršnokoli znižanje pokojnin.

Nemčija zna Lukšič pričakuje, da se bo koalicija zgledovala po nemški koalicijski pogodbi, v kateri so "močna socialdemokratska sporočila". Poudariti bi morali ključen cilj, kakovostno življenje za vse ljudi, ki bi ga dosegli s socialno-tržnim modelom. "Če se poenotimo o tem modelu, potem je jasno, da ne potrebujemo nikogar, ki bo posebej zahteval in se boril za pokojnine. Pokojnine spadajo v socialno-tržni model, enako velja za definicijo minimalne plače, socialno partnerstvo in pravično delitev družbenega bogastva."

Glede menjave ministrov je Lukšič ponovil stališče, da bi morala biti ministra za gospodarstvo in zdravje imenovana čim prej. "Na področju zdravstva smo izgubili en mesec in v tem času stvari stojijo." Enako velja za področje gospodarstva, kjer so številni projekti vezani na črpanje evropskih sredstev.

Kdo se prekleto moti? "Tisti, ki misli, da je mogoče vezati imenovanje ministrov na dogovore o koalicijski pogodbi, se prekleto moti. Nemogoče je opraviti celotno razpravo o modernizaciji zdravstvenega sistema brez človeka, ki bo zadeve peljal skozi vlado in državni zbor," je dejal Lukšič.

Na obzorju je nova koalicija Kritičen je bil še do novih strank, ki nameravajo nastopiti na majskih evropskih volitvah. Kot kaže, meni, da ne bodo preveč uspešne: "Nove stranke, ki nastajajo, bodo pred volitvami gotovo skočile v neko koalicijo z naslovom Zares verjamem v solidarnost in verjetno bodo zbrale kaj več kot za sladkorni trs glasov." Predsednik SD se je tako besedno poigral z imeni strank Zares Pavla Gantarja, Solidarnost Damjana Mandelca, Uroša Lubeja in Marine Tavčar Krajnc, TRS Matjaža Hanžka in društva Verjamem, ki bo po napovedih nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa nastala v kratkem.

Kdo prireja politične veselice? "Tovrstno veseljačenje po političnem prostoru je preprosto nekaj, čemur je treba narediti konec," je še prepričan Lukšič. Slovenija je namreč po 20 letih države in državotvornosti prišla do faze, ko potrebuje tudi strankarsko podporo. "Nemogoče je imeti močno državo brez močnih strank. Vlada ne more biti stabilna, če je ne sestavljajo stranke, ki so organizirane, ki so sposobne izvoliti predsednike in ki potem zmorejo tudi neki programski 'output'," je dejal Lukšič.

Prepričan je še, da levica potrebuje jasnejšo politično organiziranost. "Če se nam tu drobijo sile, potem ne bomo dosegli posebnih potencialov in sinergij. Brez tega leva sredina, socialdemokracija, ne more dajati močnih poudarkov v slovenski politiki."

SD ni za UTD Predsednik SD se je opredelil tudi do univerzalnega temeljnega dohodka. O podobni ideji, državljanskem dohodku, so v SD razmišljali leta 1998, a so jo opustili, ker za to ni bilo podpore v političnem prostoru in tudi med sindikati.

UTD nima odgovora, kaj narediti z javnim sektorjem v celoti. "Javni sistemi so nastali ravno zato, ker tržna logika ne deluje. UTD pa predpostavlja, da je racionalnost pri posamezniku. To je samo neoliberalizacija javnih sistemov." Tako je odprtih vprašanj glede UTD preveč, kljub temu pa Lukšič pozdravlja razpravo tudi o tej alternativi.