Logar: Z zunanjo ministrico bi bila dober par

Kot je uvodoma pojasnil moderator in novinar Peter Frankl, se Miha Kordiš in Sabina Senčar soočenja zaradi neodložljivih obveznosti nista mogla udeležiti. Prisotnim predsedniškim kandidatom, Nataši Pirc Musar, Anžetu Logarju, Milanu Brglezu, Vladimirju Prebiliču in Janezu Ciglerju Kralju je zastavljal vprašanja o vlogi predsednika, o zunanji politiki in gospodarstvu. 

Frankl je predsedniške kandidate pozval, naj povedo, na koga pomislijo ob besedi predsednik. Medtem ko so se vsi predsedniški kandidati uvodoma osredotočili na tuja imena, je Janez Cigler Kralj izpostavil nekdanjega predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška. "V vsakem primeru me je nagovarjal, ker je iz zelo etično orientiranega presuhoparnega politika na koncu svojega predsedniškega mandata našel stik s sabo in s človečnostjo v sebi ter na ta način pustil dediščino, ki ostaja."

Predsedniškim kandidatom je vprašanja zastavljal direktor in glavni urednik časnika Finance Peter Frankl. Foto: Bojan Puhek Kateri slovenski politiki so za predsedniške kandidate državni zgled, je Frankl v nadaljevanju povprašal še druge kandidate. Tudi Anže Logar in Vladimir Prebilič sta med slovenskimi imeni izbrala Janeza Drnovška, na drugi strani pa Nataša Pirc Musar in Milan Brglez zgled vidita v Milanu Kučanu, ki je bil prav tako prisoten na soočenju. "Če že moram koga izbrati, potem je to zagotovo Milan Kučan, ker je bil predsednik v najtežjih časih. Če ne bi bilo njega, bi bila desetdnevna vojna mnogo daljša in bi bilo mnogo več žrtev," je odločitev pojasnila Pirc Musarjeva. 

Fotogalerija

1

 / 2

O starosti: Po dveh mandatih grem v penzijo. Sem na vrhuncu intelektualne moči. 

Moderator je predsedniške kandidate med drugim spraševal, ali so morda premladi za predsednike države. Prebilič meni, da starost v tem kontekstu ni tako pomembna, pomembne so reference. 

Pirc Musarjeva je dejala, da "izvršilna veja nikoli ni bila moja intimna opcija, zato sem se odločila, da kandidiram za predsednico, ker se mi zdi, da lahko tu postorim več. V izvršilni veji oblasti bi se zagotovo prej postarala kot na predsedniški funkciji. Imam 54 let in mislim, da sem na vrhuncu intelektualne moči, v glavo je prišla modrost, minila je zaletavost."

"Če mislite, da sem premlad, bo to napaka, če bo to edina napaka, vsako leto manjša," je dejal Cigler Kralj, Logar pa pravi, da se počuti ravno primerne starosti kot kandidat za predsednika republike. "Leta niso glavno merilo za predsednika republike. Po 23 letih v politiki sem soočen s problematiko starosti, saj veste, ko se vzpenjaš po lestvici politične kariere, pravijo, da si premlad, potem pa, da si prestar. Vmes je zelo kratek čas in v tem primeru recimo, da je to zdaj tisti čas vmes," je dodal. 

Brglez, najstarejši med kandidati, je dejal, da se nikakor ne počuti prestarega. "Glede na to, kakšne funkcije sem že opravljal, kot na primer predsednik državnega zbora, so nekatere zadeve primerljive v marsičem. Mislim, da imam dovolj diplomatske spretnosti. Drugače pa, po dveh mandatih grem v penzijo," se je malce pošalil. 

Prebilič o Pahorjevem delu: Več uspeha mu pripisujem v mednarodni politiki kot domači 

Spregovorili so tudi o vlogi in delu sedanjega predsednika Boruta Pahorja. Padale so tako pohvale kot kritike. "Težko sprejemam njegovo držo nevtralnosti, da se ni oglašal ob ključnih trenutkih v zdrsih demokracije. Večkrat sem povedala, da živi v neki coni udobja, ki je sama nisem vajena. Sama živim v coni neudobja. Nekaj dobrih projektov je imel, ampak žal nič zaključkov ali pa slabe zaključke," je bila kritična Pirc Musarjeva, ki je obenem dodala, da ga "ni junaka med nami, ki bo imel 120 tisoč sledilcev na Instagramu."

Nekoliko bolj prizanesljiva sta bila Prebilič in Brglez, ki sta pohvalila Pahorjevo zavzemanje na področju zunanje politike, a sta se obregnila ob njegovo zavzemanje v notranji politiki.

"Menim, da je Pahor opravil veliko delo. Ves čas je delal po svoji vesti najbolje, kar je mogel. Več uspeha mu pripisujem v mednarodni politiki kot domači. V tujini nas je zastopal galantno, dostojno in ni bilo večjih spodrsljajev, v domačem segmentu pa sem pogrešal nekoliko več drže, ostrine," je komentiral Prebilič. 

"V zunanji politiki je bil Pahor absolutno kompetenten akter, mogoče so bili tu in tam kakšni zdrsi. Koncept Brdo-Brioni bi bilo nujno nadaljevati. Na notranjepolitičnem področju pa bi želel, da bi se včasih malo večkrat oglasil, včasih pa mogoče malo zadržal. Ko sem bil predsednik državnega zbora in so bile kršene človekove pravice, bi mi zelo koristilo, če bi imel v njem zaveznika. Pa ni bil zaveznik, iskati sem ga moral drugje," je dodal Brglez. 

Cigler Kralj je predsednika Pahorja pohvalil, predvsem, "ker je vsem in vsakomur dal občutek, da je naš predsednik, tudi če smo različnih vrednot, tudi če smo drugače politično usmerjeni," dobre odnose pa je z njim kot zunanji minister imel tudi Logar. "Sam sem imel s predsednikom zelo dobre odnose v vseh ključnih zunanjepolitičnih temah. Imela sva redni dialog o mednarodnih zadevah in zunanji politiki. V tem pogledu je bil zvedav in dober sogovornik," je ocenil Logar. 

Fotogalerija

1

 / 8

"Ljudmila Novak ima več akumuliranega kapitala, ampak se ni odločila za kandidaturo" 

Moderator je sodelujoče povprašal, ali bi predsednik moral biti moralna avtoriteta. "Moralna avtoriteta da, tisti, ki moralizira, ne. S tem, ko si izvoljen, si hočeš nočeš izpostavljen z vsem, kar si," trdi Cigler Kralj, ob vprašanju o referencah pa je dejal takole: "Drugi so mi rekli, da imam dovolj akumuliranega kapitala, sam pa nikoli nisem zadovoljen s tem. Gospa Ljudmila Novak je postavila ogledalo in rekla, da me podpira ravno zato, ker se mi ni treba pretvarjati, delati, učiti nekih stvari, ker po njenem mnenju sem tak, da lahko priznam dostojanstvo vsakemu človeku." "Bi lahko dejali, da ima gospa Ljudmila Novak več akumuliranega kapitala kot vi, zaradi katerega bi lahko bila predsednica države?" ga je dodatno povprašal Frankl. "Da, ampak se ni odločila za kandidaturo," je odgovoril Cigler Kralj. 

Pirc Musarjeva se v tem pogledu nikakor ne strinja s sedanjim predsednikom države, ki trdi, da ni moralna avtoriteta. "Kaj pa je drugega lahko še predsednik kot moralna avtoriteta. In občutek imam, da se je Pahor tega bal, jaz se tega ne bojim," je dejala. 

"Lahko govorimo o moralni avtoriteti kot o nekom, ki je na funkciji zato, da nekaj spremeni, ne pa zato, da nekaj doživi," je ob tem vprašanju povedal Logar, medtem ko sta Prebilič in Brglez poleg moralne izpostavila tudi politično avtoriteto. 

Kakšnih pristojnosti bi si želeli morebitni bodoči predsedniki države?

Predsedniški kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje o pristojnostih, ki jih ima predsednik države. Medtem ko Prebilič meni, da pooblastila so, kakršna so, in trdi, da si predsednik z legitimnostjo lahko privošči let do samega roba in včasih tudi čez, so preostali prisotni predsedniški kandidati izpostavili nekaj pristojnosti, ki bi jih prenesli na predsednika države. 

Pirc Musarjeva je izpostavila, da so predsedniki premalokrat izkoriščali možnosti, da v državnem zboru povedo svoje mnenje, sprašuje se tudi, zakaj predsednik nima možnosti vložitve zahteve za oceno ustavnosti, po njenem pa bi se tudi imenovanje sodnikov v rednem in ustavnem sodišču moralo neposredno prenesti na predsednika republike. 

Glede imenovanja ustavnih sodnikov se strinja tudi Cigler Kralj, ki bi na predsednika republike prenesel tudi pristojnost za imenovanje ministrov.

Logar pa glede na to, da je predsednik republike tudi vrhovni poveljnik vojske, po zgledu nekaterih drugih držav predlaga, da bi na zasedanja Nata poleg predsednika vlade lahko izmenjujoče odšel tudi predsednik republike. 

Logar o usklajevanju s Fajonovo: Če bo šlo tako, kot je šlo pri primopredaji, potem bova top par

Brglez bi kot predsednik države zunanjo politiko usklajeval z državnim zborom in s predsednikom vlade ter zunanjo ministrico. Ob tem meni, "da je dejstvo, da predsedniku običajno ostane delo z državami, s katerimi aktualna izvršna veja ne vidi nekega velikega političnega interesa."

"Dva ključna igralca v zunanji politiki izvršujeta zunanjo politiko, torej ministrica za zunanje zadeve in predsednik republike," je povedal Logar, nakar mu je moderator dejal: "Torej bosta s Fajonovo top par?" "Če bo šlo tako, kot je šlo pri primopredaji, potem bova top par. Vse teme bova obdelala odprto, redno se bova pogovarjala in tu ne bo nikakršnih težav," je dejal Logar. Dodal je tudi, da se ne strinja, da bi predsednik obiskoval države ali destinacije, ki jih zunanja ministrica ne bi obiskovala. Ravno nasprotno, lahko je predsednik republike še dodaten močnejši element pri prepričevanju. 

Soočenja se je udeležila tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Foto: Bojan Puhek Cigler Kralj je poudaril poenoteno delovanje, veliko pozornosti bi usmeril v to, da bi bile z njim gospodarske delegacije, Pirc Musarjeva pa opozorila, da si Slovenija ne sme privoščiti, da predsednik vlade v tujini govori nekaj, predsednik države pa drugo. To se je v slovenski zunanji politiki prevečkrat dogajalo, je dodala. Tudi Prebiliču se zdi nujno potrebno enotno delovanje navzven in je kot dober primer enotnega delovanja navzven izpostavil Hrvaško. "Predsednik, tudi ko ne govori o zunanji politiki, veliko pove," je povedal Brglez in dodal: "Realnost mednarodnih odnosov in združenih narodov je malo manj predvidljiva. Ni nujno, da je evropski pogled tudi svetovni pogled."

O vojni v Ukrajini 

Dotaknili so se tudi trenutno najbolj aktualnega in perečega problema – vojne v Ukrajini – in pretežno razpravljali o tem, kje vidijo rešitev za njen konec. "Smo že v tisti fazi, da bi popolna zmaga lahko pomenila uporabo jedrskega orožja na drugi strani. Pred tem je treba zadevo postaviti za diplomatsko mizo. Evropa nima veliko vzvodov, mogoče je Francija edina, ki ohranja to komunikacijo. Posedovanje jedrskega orožja ni dovolj", je bil jasen Brglez. 

"Da bo vojne konec, ko bomo dali možnost pogovoru," meni tudi Prebilič, Pirc Musarjeva pa upa, da lahko pri tem pomagajo Putinovi politični somišljeniki. "V zadnjem času opažam, da malce nervozni postajata Indija in Kitajska, da je tudi turški predsednik Erdogan rekel Putinu, naj konča vojno. In morda so ravno ti njegovi sicer politični somišljeniki tisti prepotreben faktor, ki lahko Putina prepriča, da vojno opusti. Rada pa bi tudi dodala, da se teh groženj z jedrskim orožjem ne smemo presteašiti, ker če bi to veljalo, da nekdo, ki ima jedrsko orožje in začne z njim strašiti in potem vsi pokleknemo, potem je najbolje, da čim več držav kupi jedrsko orožje in bomo potem močni," je sklenila Pirc Musarjeva. 

Logar in Cigler Kralj stojita za tem, da je Ukrajini treba pomagati tudi z orožjem. "Naloga slovenske diplomacije je, da pomaga Ukrajini na vseh ravneh in da je ta pomoč dolgoročna, ker lahko se zgodi, da bo ta spopad trajal še nekaj let. Zato morajo države članice Evropske unije držati skupaj. Obseg sredstev in vojaške pomoči, ki jo je EU namenila Ukrajini, dejansko pomeni, da je to dolgoročno nekaj, kjer bo EU vztrajala, in tu Slovenija ne sme delati koraka nazaj," je pojasnil Logar, Cigler Kralj pa dodal, "da je prav, da se je Evropska unija po desetletjih bolj moralne podpore tistim, ki so bili napadeni, prebudila in Ukrajini začela pomagati tudi z orožjem. Pot do miru je predvsem v tem, da je na bojišču vzpostavljeno tako razmerje, da Rusija ne more biti tista, ki postavlja pogoje."

"Okrog sebe ima ljudi, ki so še hujši fašisti od nje" 

Ena od zunanjepolitičnih tem včerajšnjega soočenja je bil odnos s sosednjimi državami. Trenutno je v ospredju predvsem Italija, kjer so pred kratkim dobili novo vlado, ki med drugim ni naklonjena tamkajšnjim zamejskim Slovencem. Po mnenju Brgleza je edina dobra stvar te vlade, da se strinja z EU v usmeritvi do Rusije. Kljub temu, da se izpostavlja številne slabe lastnosti, pa je, kot pravi Brglez, ne glede na vse treba graditi dobre odnose. "Vlade gredo, države ostanejo," je zaključil.

Tudi Cigler Kralj in Logar pravita, da je treba počakati in videti, kakšen bo odnos nove italijanske vlade do sosed in do manjšine, Prebilič dodaja, da je prezgodaj govoriti, da je demokracija v Italiji v krizi, in jim prav tako ponuja priložnost, Pirc Musarjeva pa meni, da je treba spremljati, koga bo Giorgia Meloni postavila v svoj kabinet. 

"Frateli di Italia so postfašistična stranka, tu volk ne bo menjal dlake. Čeprav je Giorgia Meloni govorila, da bo spoštovala pravila EU, zamejski Slovenci temu ne verjamejo. Treba bo spremljati, koga bo postavila v svoj kabinet, okrog sebe ima ljudi, ki so še hujši fašisti od nje," je sklenila Pirc Musarjeva. 

Novice Znan je vrstni red predsedniških kandidatov na glasovnicah

Novice Gregor Bezenšek izstopil iz predsedniške tekme

Novice Preobrat: novi izidi volitev v BiH kažejo na zmago Komšića in Dodika

Novice Zgodovinar Grdina sporoča Slovencem: Pa kdo bo to poslušal!