Četrtek, 16. 5. 2019, 12.13
5 let, 7 mesecev
Ledeni možje: Tako hladnega vremena ni bilo že 41 let #video
Letošnji ledeni možje so postregli s precej hladnim vremenom, kakršnega v Sloveniji nismo imeli že od leta 1978. V povprečju so bile temperature za sedem stopinj nižje, kot je običajno za ta letni čas, pripoveduje klimatolog Gregor Vertačnik. Iz daljšega obdobja hladnega vremena sicer ne moremo sklepati, da bo poletje toplo, opozarja klimatolog.
Poleg tega, da so bili letošnji ledeni možje precej hladni, so bili tudi precej vetrovni. "Na splošno smo imeli od 12. do 15. maja razmere, značilne za začetek aprila," je za STA povedal klimatolog Gregor Vertačnik. Dodaja, da so bili lanski ledeni možje, kot je v ljudskem izročilu poimenovano obdobje od 12. do 14. maja, za več kot pet stopinj toplejši kot letos.
Nenavadno velike količine snega za sredino maja
Leta 1978, ko smo imeli še bolj hladne ledene može, je po besedah Vertačnika marsikje po nižinah snežilo, v nekoliko višjih predelih, recimo v Logatcu, pa je zapadlo do 20 centimetrov snega. Letos snega v nižinah ni bilo, so bile pa količine snega tam, kjer je zapadel, torej na višini med 800 in dva tisoč metri, nenavadno velik za sredino maja, opozarja Vertačnik.
"Nasploh je bila prva polovica letošnjega maja zelo hladna. Bila je za štiri stopinje hladnejša kot običajno. Šlo je tudi za najhladnejšo prvo polovico maja po letu 1991," dodaja klimatolog. Glede na to, da smo trenutno v daljšem obdobju hladnega vremena, po besedah Vertačnika ne moremo sklepati, da bo sledilo toplo in vroče poletje.
Glede na to, da smo trenutno v daljšem obdobju hladnega vremena, po besedah Vrtačnika ne moremo sklepati, da bo temu sledilo toplo in vroče poletje.
"V 70. letih prejšnjega stoletja so bili na primer ledeni možje pogosto hladni, a so bila nato hladna tudi poletja. Tudi leta 2014 smo imeli v tem obdobju precej hladno vreme, a je bilo nato tudi poletje precej deževno. Na drugi strani smo imeli leta 2003 zelo vroče poletje, ledeni možje pa so bili hladni," pravi Vertačnik.
Daljšega obdobja suhega in toplega vremena si ne moremo obetati
V prihodnjih dveh dneh lahko sicer pričakujemo lepše vreme in zvišanje temperatur, ki se bodo približale temperaturam, običajnim za to obdobje, a si daljšega obdobja suhega in toplega vremena tudi v prihodnjih desetih dneh po besedah Vertačnika ne moremo obetati: "Še vedno bomo pod vplivom hladnega zraka v višinah, zato bodo pogoste padavine."
Ko gre za ledene može, po navedbah Vertačnika ne moremo govoriti, da je vreme v tem času vedno hladno: "V tem obdobju je lahko namreč tudi izredno toplo, pa potem sledi nenadna ohladitev. Leta 1969 so bili na primer ledeni možje zelo topli, čez nekaj dni pa je ponekod po nižinah zapadel sneg. Prav tako ledeni možje v povprečju po padavinah in temperaturah prav nič ne od odstopajo od dni pred njimi ali po njih."
Ledeni možje včasih nastopili deset dni pozneje kot danes
Na vprašanje, zakaj je torej to obdobje dobilo ime ledeni možje, Vertačnik odgovarja, da za to obstajata dve razlagi. Prva je, da so za ta čas značilne močnejše ohladitve s pojavom slane, druga, bolj verjetna pa je po njegovem mnenju ta, da gre za zadnje spomladanske dni, ko še obstaja večja nevarnost slane oziroma pozebe v nižinah.
Opozarja še, da so včasih ledeni možje nastopili deset dni pozneje kot danes: "V 16. stoletju se je namreč zgodila reforma koledarja, ko je julijanski koledar zamenjal gregorijanski koledar. S tem so bili ledeni možje premaknjeni za deset dni nazaj in bi po današnjem koledarju padli v čas od 22. do 24. maja."
6