Torek,
4. 4. 2023,
7.10

Osveženo pred

1 leto, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

137

Natisni članek

Natisni članek

Vladimir Putin Volodimir Zelenski Vojna v Ukrajini Ukrajina Rusija

Torek, 4. 4. 2023, 7.10

1 leto, 1 mesec

405. DAN VOJNE V UKRAJINI

Pobegli Putinov varnostnik: Putin je paranoičen, skriva se v bunkerju, boji se atentata

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

137

Vladimir Putin |  Putin je tako paranoičen glede svoje osebne varnosti, poskusov atentatov in zdravja, da se je odločil ostati v svojem bunkerju, je povedal Karakulov.  | Foto Reuters

Putin je tako paranoičen glede svoje osebne varnosti, poskusov atentatov in zdravja, da se je odločil ostati v svojem bunkerju, je povedal Karakulov.

Foto: Reuters

Petintridesetletni Gleb Karakulov, stotnik zvezne garde, znane kot FGS ali FSO, ki je delal neposredno za Vladimirja Putina, je pobegnil iz Rusije in predsednika zaradi njegove invazije na Ukrajino označil za vojnega zločinca. Zdaj je v intervjuju razkril, da je Putin tako paranoičen glede svoje osebne varnosti, poskusov atentatov in zdravja, da se je odločil ostati v svojem bunkerju, namesto da bi redno potoval po državi kot prej. Povedal je tudi, da zaradi strahu pred prisluškovanjem z Zahoda ne uporablja mobilnega telefona. 

Pregled pomembnejših dogodkov dneva

19.53 Stoltenberg: Nato zavezan politiki odprtih vrat tudi glede Ukrajine
18.44 Rusija potrdila dobavo raketnega sistema iskander Belorusiji
18.43 Ruske oblasti osumljenko za bombni napad v Sankt Peterburgu obtožile terorizma
18.38 ZN od Moskve zahteva dostop do deportiranih ukrajinskih otrok in civilistov
16.15 Pobegli Putinov častnik razkril paranojo ruskega predsednika 
11.13 Ukrajinci se posmehujejo Rusom
8.40 Britanski obveščevalci: Rusija išče alternative Wagnerju
8.36 Zakaj je vstop Finske v Nato tako pomemben?
8.32 Ruski droni so napadli Odeso
7.10 Lavrov zagrozil EU: Izgubili ste Rusijo, ostro bomo obračunali 

19.53 Stoltenberg: Nato zavezan politiki odprtih vrat tudi glede Ukrajine

Ministri držav članic zveze Nato so na današnjem srečanju z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo jasno povedali, da zavezništvo ostaja zavezano politiki odprtih vrat, je po srečanju komisije Nato-Ukrajina povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je povabil na julijski vrh Nata v Vilni.

"Zaveznice so jasno povedale, da ostajamo zavezani politiki odprtih vrat. Ukrajino spodbujamo, da nadaljuje po poti reform, tudi v težkih časih," je dejal Stoltenberg.

Govorili so o pomenu ukrepov za boj proti korupciji, vladavini prava in pravicah manjšin, je sporočil na novinarski konferenci po prvem dnevu zasedanja zunanjih ministrov članic Nata. Poudaril je, da je močna in neodvisna Ukrajina ključna za stabilnost evroatlantskega območja.

"Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba. Prihodnost Ukrajine je v evroatlantski družini," je še povedal.

Pogoj za pogovore o ukrajinskem članstvu v zavezništvu, ki se mu je danes pridružila Finska, pa je po Stoltenbergovih besedah to, da Ukrajina prevlada kot neodvisna država.

Zato bodo članice Nata še naprej zagotavljale vojaško in drugo pomoč Kijevu. Zunanji ministri več zaveznic so danes napovedali dodatno podporo, še več napovedi pa pričakuje v prihodnjih dneh in tednih, je povedal generalni sekretar. Več podrobnosti ni povedal.

"Na podlagi tega bomo razvili večletni program podpore, da bo Ukrajina lahko zagotavljala odvračanje in obrambo, prešla s sovjetskih standardov opreme in doktrin na Natove ter povečala interoperabilnost svojih sil z Natovimi.

Ukrajinski minister Kuleba je sicer že pred zasedanjem komisije Nato-Ukrajina, ki je bilo prvo na ministrski ravni po šestih letih, dejal, da bi bila najboljša rešitev za zagotavljanje evroatlantske varnosti morebitno članstvo Ukrajine v Natu.

Za zavezništvom je sicer zgodovinski dan, saj se mu je danes kot 31. članica pridružila Finska, ki je prošnjo za članstvo vložila zaradi ruske agresije na Ukrajino. Zaveznice so pozdravile pridružitev Finske, obenem pa Turčijo in Madžarsko pozvale, naj ratificirata še švedski pristopni protokol. V Moskvi medtem vstop Finske v Nato vidijo kot grožnjo.

Zunanji ministri 31 članic Nata in Švedske, med njimi tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo o nadaljnji podpori Ukrajini razpravljali tudi na prvem delu drugega dne zasedanja, ki bo namenjen pripravam na julijsko zasedanje voditeljev članic v litovski prestolnici Vilni. Ob koncu zasedanja se bodo posvetili še oblikovanju Natove politike do Kitajske.

18.44 Rusija potrdila dobavo raketnega sistema iskander Belorusiji

Rusija je danes potrdila, da je Belorusiji dobavila raketni sistem iskander, ki lahko nosi tudi jedrske konice. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je pri tem poudaril, da se je v Rusiji začelo usposabljanje beloruskih vojakov za uporabo tega sistema, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi v Minsku so danes potrdili, da se beloruski vojaki že urijo za uporabo tega sistema. Iz beloruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da bo usposabljanje vojakov osredotočeno na praktična znanja pri pripravi raket tipa iskander-M ter da bodo "podrobno proučili vzdrževanje in uporabo taktičnega jedrskega orožja tega raketnega sistema".

Dodali so, da bodo vojaki usposabljanje opravili v vadišču ruske vojske, niso pa pojasnili, koliko časa bo trajalo.

Šojgu je v Moskvi še dodal, da so Belorusiji omenjene rakete dostavili v odziv na zahodne dobave orožja Ukrajini. Izrazil je prepričanje o ruski zmagi v ukrajinski vojni.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 25. marca napovedal namestitev jedrskega orožja na ozemlju Belorusije, kar je vzbudilo zaskrbljenost Kijeva in Zahoda zaradi možnosti jedrske vojne.

Po njegovih besedah je v Belorusiji za uporabo taktičnega jedrskega orožja opremljenih deset letal, skladišče za to orožje pa bodo v Rusiji dokončali do 1. julija.

Taktično jedrsko orožje lahko povzroči velikansko škodo, je pa njegov obseg uničenja manjši kot strateškega jedrskega orožja, navaja AFP in dodaja, da je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pretekli teden izrazil pripravljenost, da, če bo potrebno, na ozemlju svoje države namesti tudi rusko strateško orožje, ne le taktičnega jedrskega.

Lukašenko, ki je tesen zaveznik Putina, je ruski vojski že na začetku invazije v Ukrajini dal na razpolago belorusko ozemlje. Prav tako so se beloruski volivci na referendumu kmalu po začetku vojne odločili, da lahko Rusija namesti jedrsko orožje v Belorusiji.

Prvič od ruske napovedi namestitve taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji se bosta sicer v sredo v Moskvi sestala Putin in Lukašenko.

18.43 Ruske oblasti osumljenko za bombni napad v Sankt Peterburgu obtožile terorizma

Ruski tožilci so 26-letno Darjo Trepovo danes obtožili terorizma za nedeljsko eksplozijo v baru v ruskem Sankt Peterburgu, v kateri je bil ubit znan ruski vojaški bloger in zagovornik ruske invazije v Ukrajini Vladlen Tatarski, poročajo tuje tiskovne agencije.

Preiskovalna komisija za huda kazniva dejanja je sporočila, da je Trepovo obtožila "terorističnega dejanja organizirane skupine, ki je povzročilo namerno smrt". Za obtožbo je zagrožena najvišja mogoča zaporna kazen 20 let. Trepovo so iz Sankt Peterburga premestili v Moskvo, kjer naj bi tožilci danes od okrožnega sodišča Basmanni zahtevali, naj zanjo odredi pripor.

Trepova je osumljena, da je Tatarskemu v kavarni izročila kip, ki je kmalu za tem eksplodiral. V eksploziji je bilo po podatkih ruskega ministrstva za zdravje ranjenih še 40 ljudi, 25 pa jih je bilo danes zjutraj še vedno v bolnišnici.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Tatarskega v ponedeljek posthumno odlikoval z redom hrabrosti "za pogum in hrabrost, ki ju je izkazal med opravljanjem poklicne dolžnosti", so sporočili iz Kremlja.

Vladlen Tatarski, s pravim imenom Maksim Fomin, je veljal za glasnega zagovornika ruske invazije v Ukrajini. Poročal je s fronte v Ukrajini, širši javnosti pa je postal znan po objavi videoposnetka znotraj Kremlja, v katerem je sporočil: "Vse bomo porazili, vse bomo pobili, vse bomo oropali, če bo treba. Tako kot nam je všeč." Na Telegramu je imel več kot 560 tisoč sledilcev.

18.38 ZN od Moskve zahteva dostop do deportiranih ukrajinskih otrok in civilistov

Svet Združenih narodov za človekove pravice je v danes sprejeti resoluciji od Rusije zahteval, da mednarodnim organizacijam dovoli obisk ukrajinskih otrok in drugih civilistov, ki so jih v Ukrajini prisilno deportirali na ozemlja pod ruskim nadzorom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Od Moskve je tudi zahteval, da preneha prisilne nezakonite premestitve in deportacije civilistov in drugih zaščitenih oseb znotraj Ukrajine ali v Rusijo, še posebej otrok, "tako tistih, ki so jih namestili v institucijah, kot tistih, ki so brez spremstva in ki so jih ločili".

Resolucijo je svet ZN sprejel z 28 glasovi za, 17 vzdržanimi ter dvema proti. Proti sta bili samo Kitajska in Eritreja.

Po podatkih Kijeva so od februarja lani, ko je Moskva izvedla invazijo na Ukrajino, v Rusijo deportirali 16.221 otrok. Tega podatka ZN ni mogel potrditi.

Vprašanje teh otrok je bilo v središču več kot pet tednov trajajočega zasedanja Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi.

V danes sprejeti resoluciji od Moskve tudi zahtevajo, da predstavnikom in sodelavcem mednarodnih humanitarnih organizacij in organizacij za človekove pravice omogočijo takojšen, trajen in varen dostop za zbiranje verodostojnih in popolnih informacij o številu civilistov in o tem, kje so. Pozvali so jo tudi k dostojnemu ravnanju z njimi ter vrnitvi brez nevarnosti.

Takojšen, neoviran in trajen dostop zahtevajo tudi do vseh vojnih ujetnikov in nezakonito pridržanih oseb.

Z resolucijo je svet ZN tudi za eno leto podaljšal mandat preiskovalni komisiji ZN o kršitvah človekovih pravic v Ukrajini od začetka ruske invazije februarja lani.

V svojem prvem poročilu je komisija 16. marca letos premestitve in deportacije ukrajinskih otrok v Ukrajini in v Rusijo označila za vojni zločin. Dan zatem je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi suma, da je od začetka invazije odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij.

16.15 Pobegli Putinov častnik razkril paranojo ruskega predsednika 

Petintridesetletni Gleb Karakulov, stotnik zvezne garde, znane kot FGS ali FSO, ki je delal neposredno za Vladimirja Putina, je pobegnil iz Rusije in predsednika zaradi njegove invazije na Ukrajino označil za vojnega zločinca.

Zdaj je v intervjuju razkril, da je Putin tako paranoičen glede svoje osebne varnosti, poskusov atentatov in zdravja, da se je odločil ostati v svojem bunkerju, namesto da bi redno potoval po državi kot prej.

Karakulov je dejal, da se Putin na smrt boji koronavirusa in da je že četrto leto v izolaciji ter da zaradi strahu pred prisluškovanjem Zahoda nikoli ne uporablja mobilnega telefona, ampak s seboj nosi posebno komunikacijsko omarico.

Karakulov, inženir, ki je na FGS delal od leta 2009, je imel dostop do Putina, piše Daily Mail.

O Putinovi paranoji govori tudi dejstvo, da nikoli ne uporablja mobilnega telefona. "V vseh letih službovanja ga še nikoli nisem videl z mobilnim telefonom," je dejal Karakulov. Ruskega voditelja tako skrbi zahodno prisluškovanje, da na tujih potovanjih s seboj nosi posebno škatlo, da bi preprečil uhajanje tajnih pogovorov.

"Ne uporablja interneta in mobilnega telefona. Informacije dobiva le iz neposredne okolice, kar pomeni, da živi v informacijskem vakuumu," je dejal Karakulov. To pomeni, da je njegovo znanje o dogodkih filtrirano prek tajnih služb in državne ruske televizije.

Na vprašanje, ali je Putin še vedno v samoizolaciji, je Karakulov odgovoril: "Da, je. Še vedno imamo predsednika v samoizolaciji. Pred vsakim dogodkom, tudi tistim, ki traja od 15 do 20 minut, moramo spoštovati strogo dvotedensko karanteno."

"Obstaja skupina zaposlenih, ki so bili očiščeni, ki so prestali to dvotedensko karanteno. Veljajo za čiste in lahko delajo v isti sobi kot Putin," je dejal.

Potrdil je tudi, da ima Putin več kot milijardo evrov vredno palačo na vrhu pečine v Gelendžiku ob Črnem morju in zasebno jahto Šeherezada.

11.13 Ukrajinci se posmehujejo Rusom

Ruske sile so dvignile zastavo zmage nad "nekakšnim straniščem" v Bahmutu, so danes sporočili iz Ukrajine in se posmehovali ruskim trditvam, da je mesto na vzhodu države padlo v ruske roke. Včeraj je namreč ustanovitelj zloglasne ruske skupine plačancev Wagner Jevgenij Prigožin trdil, da so njegovi vojaki z razobešanjem ruske zastave nad ostanki mestne upravne stavbe okupirali Bahmut.

Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Serhij Čerevatji je dejal, da je to zelo daleč od resnice, in zatrdil, da za Bahmut še vedno potekajo hudi boji. "Nad nekakšnim straniščem so razobesili zastavo. Pritrdili so jo na zid bog ve česa, razgrnili svoje platno in rekli, da so osvojili mesto. Pa naj mislijo, da so ga osvojili," je pojasnil Čerevatji.

Ukrajinska vojska je pozno sinoči sporočila, da je v zadnjih 24 urah odbila 45 napadov, pri čemer je bil epicenter operacij ravno Bahmut.

8.40 Britanski obveščevalci: Rusija išče alternative Wagnerju

Britansko obrambno ministrstvo je objavilo najnovejše poročilo svoje vojaške obveščevalne službe, v katerem navajajo, da Rusija verjetno išče alternative Wagnerju – razvpiti zasebni najemniški vojaški družbi pod nadzorom tajkuna Jevgenija Prigožina.

To se dogaja v kontekstu odmevnega konflikta med ruskim obrambnim ministrstvom in skupino Wagner, piše v poročilu. Dodajajo, da želi ruski vojaški vrh zamenjati Wagnerja z zasebnim vojaškim podjetjem, nad katerim bodo imeli večji nadzor. Toda trenutno nobeno rusko zasebno vojaško podjetje ni primerljivo z Wagnerjem glede velikosti ali bojne moči, piše v poročilu.

Britanski obveščevalci pravijo, da se Rusiji verjetno še vedno zdi koristno uporabljati zasebna vojaška podjetja, ker so manj omejena z nižjimi dohodki in neučinkovitostjo, ki negativno vpliva na učinkovitost redne vojske. Poleg tega rusko vodstvo verjetno meni, da so velike izgube v vrstah zasebnih vojaških podjetij za rusko družbo bolj sprejemljive kot izgube v vrstah redne vojske.

8.36 Zakaj je vstop Finske v Nato tako pomemben?

Finska se bo danes uradno pridružila Severnoatlantski zvezi. To je izjemno pomembno iz več razlogov. Za začetek bo vstop Finske v Nato skoraj podvojil mejo atlantskega zavezništva z Rusijo, ki ima s Finsko 1.300 kilometrov meje.

Vstop Finske v zvezo Nato se je zgodil izredno hitro – ratifikacija je bila končana v manj kot letu dni, zaradi česar je postopek najhitrejši vstop države v Nato v novejši zgodovini. Vstop Finske v Severnoatlantsko zvezo pomeni, da 5. člen Natove listine velja tudi za Finsko. Spomnimo, ta člen se nanaša na kolektivno obrambo in pravi, da je "napad na eno članico Nata napad na vse".

Če se ena od članic Nata sklicuje na ta člen in se druge članice soglasno strinjajo, da je bila ta članica res napadena, vsaka članica sprejme "ukrepe, za katere meni, da so potrebni, vključno z uporabo oborožene sile, za ponovno vzpostavitev in ohranitev varnosti območja severnega Atlantika."

Med hladno vojno je to načelo dejansko pomenilo, da so ZDA jamčile varnost manjšim članicam pred implicitno grožnjo Sovjetske zveze in njenih evropskih zaveznikov v Varšavskem paktu.

8.32 Ruski droni so napadli Odeso

Ruski droni so napadli strateško pomembno ukrajinsko pristanišče Odesa, so danes zjutraj sporočile lokalne oblasti in dodale, da so napadi povzročili škodo.

"Sovražnik je pravkar napadel Odeso z brezpilotnimi letali," so poročali lokalni mediji na Facebooku in dodali, da "je škoda", ne da bi navedli podrobnosti.

Jurij Kruk, vodja vojaške uprave Odese, je sporočil, da ukrajinska zračna obramba deluje, in posvaril pred morebitnim drugim valom napadov.

7.10 Lavrov zagrozil EU: Izgubili ste Rusijo, ostro bomo obračunali 

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov meni, da "sovražne države s trditvami o neenakopravnem odnosu med Moskvo in Pekingom" na splošno pretiravajo. 

"To vidimo kot poskus, da bi vrgli senco na naše uspehe, da bi zabili klin v prijateljstvo med Moskvo in Pekingom," je Lavrov povedal v intervjuju za ruski portal Argumenti in fakti. Vodja ruske diplomacije je dejal, da so pogovori med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom sprožili "strateško partnerstvo" med Moskvo in Pekingom zunaj "ekskluzivnega dvostranskega konteksta".

"Seveda imamo čut za skupnost in pripravljenost, da stojimo drug ob drugem v obrambi temeljnih interesov vsakega od nas," je Lavrov povedal v intervjuju. Kitajska in Rusija sta v začetku leta 2022, le nekaj tednov pred začetkom ruske invazije v Ukrajini, podpisali sporazum o neomejenem partnerstvu. 

"Ostro bomo obračunali z EU, če bo to potrebno"

Lavrov je še dejal, da sovražen odnos EU do Moskve pomeni, da je "izgubila" Rusijo, Moskva pa namerava ostro obračunati z EU, če bo treba. "V odgovor na sovražne korake bomo po potrebi ostro ukrepali na podlagi nacionalnih interesov Rusije in načela vzajemnosti, sprejetega v diplomatski praksi," je še dejal Lavrov.

Nato
Novice Rusi: Odgovorili bomo na vstop Finske v Nato
s
Novice Rusi objavili posnetek ženske, ki naj bi ubila Putinovega propagandista #video
Vladimir Putin
Novice So to Putinovi tihi zavezniki?
Novice Nove podrobnosti incidenta v Sankt Peterburgu v Rusiji: Izročila mu je kipec, kmalu zatem je eksplodiralo #video