Torek, 6. 3. 2018, 15.49
6 let, 8 mesecev
Lani zaradi mraza izgubili milijone, letos so se ga razveselili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,00
Sadjarstvo je zelo odvisno od narave. Ta je v zadnjih dveh letih udarila s pomladanskim mrazom, ki je zelo zmanjšal pridelek. "Zimski mraz smo si potihoma kar želeli, vendar je nato bilo kar malo preveč mrzlo," po dveh zelo hladnih tednih pravi Miran Naglič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki letos pričakuje normalno letino.
Lani so sadjarji utrpeli za okrog 47 milijonov evrov škode, ko je spomladanski mraz močno načel drevje, ki je začelo cveteti.
Letos je mraz udaril približno dva meseca prej in prizadel predvsem oljke v slovenski Istri (mladi nasadi), na Goriškem pa je zmrzal prizadela predvsem zgodnje sadne rastline, kot so marelice in mandlji. Za točno oceno je še prezgodaj, vendar Miran Naglič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice ocenjuje, da škoda ne bo tako velika.
Mraza so se veselili
Zimskega mraza so se po njegovih besedah kar veselili. "Zimski mraz smo si potihoma kar želeli, vendar je nato bilo kar malo preveč mrzlo. Dejstvo je, da če bi se nadaljevalo takšno vreme, kot je bilo pred tem mrazom, bi bila spet zelo velika nevarnost za spomladansko pozebo," je prepričan Naglič.
"Nizke temperature so zavrle razvoj in rastline bodo cvetele počasnejše. Večina drevja še ni cvetela. Pozimi predvsem les poka, zato sta motena rast in razvoj rastline," o trenutnem stanju pravi Naglič.
"Kjer je bila lani zelo ekstremna pozeba, pričakujemo, da se bo letos to še poznalo na nekoliko manjšem pridelku," je prepričan Miran Naglič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice.
Več površin, 40 odstotkov manj pridelka
Če je bila razlika med letoma 2015 in 2016 (zadnji dostopni podatki) v pridelku zelo velika, pa letos pričakujejo pozitiven trend.
Kako močno je že pred dvema letoma sadjarje prizadela pozeba, je razvidno iz podatkov statističnega urada v primerjavi z letom 2015. V letu 2016 so v primerjavi z letom prej v sadovnjakih pridelali 40 odstotkov manj sadja, čeprav je bilo število obdelovalnih površin večje.
Tudi lani je bila letina slaba, saj je bila aprila na delu pozeba, ki je ustvarila okrog 47 milijonov evrov škode. Letošnja pa bo po napovedih Nagliča boljša.
"Kjer je lani bila zelo ekstremna pozeba, pričakujemo, da se bo letos to še poznalo na nekoliko manjšem pridelku," dodaja predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice.
Različne pozebe
Naglič pri pozebah opozarja, da je treba ločiti dve vrsti: zimsko in spomladansko (ta je bila usodna v zadnjih dveh letih).
"Rastline so v tem času v mirovanju in pripravljene na mraz. Lansko zimo ni bilo ekstremnega mraza in rastline so začele cveteti zelo zgodaj. Potem je spomladanski mraz zelo prizadel drevje, ravno ko so cvetele," opozarja Naglič.
V zadnjih dveh letih je slovenske sadovnjake zelo prizadela spomladanska pozeba.
Zavaruje jih malo, premije pa so visoke
Ker je sadjarstvo panoga, ki je zelo odvisna od narave in poteka na prostem, popolne neodvisnosti ni mogoče doseči. Za zmanjšanje prizadetosti ob spomladanski pozebi je potrebno oroševanje, drugo pa je zavarovanje, pravi Naglič.
"Če s tehnološkimi ukrepi ne moreš nič doseči, ker si odvisen od narave, ti zavarovanje pomaga, da nekaj dobiš. Tukaj pa so velika težava visoke premije. Zavarovalnice je treba razumeti, saj je v sadjarstvu zavarovan majhen delež. In tam, kjer je zavarovan, je zelo velika verjetno, da bodo morali izplačati škodo. Če velikokrat izplačujejo škodo, je njihov tehnični rezultat slab in s tem se posledično dvignejo premije," dodaja Naglič.
Banan po mnenju Mirana Nagliča iz Kmetijsko-gozdarske zbornice ne bomo sadili.
"Bistveno drugače se v Sloveniji ne da"
Med sadjem v slovenskih sadovnjakih prevladujejo jabolka. Bi bilo treba v prihodnosti sadi kaj drugega? "Zelo težko. Vrstni sestav je vezan na veliko dejavnikov, ki delujejo na določenem območju: podnebje, sestava tal, podnebni vplivi. Bistveno drugače se v Sloveniji ne da. V Sloveniji banan ne bomo mogli saditi," za konec pravi Naglič.
