Lani manjša energetska odvisnost Slovenije

Leto 2022 je bilo eno najtežjih za slovenski elektroenergetski sistem v času slovenske države. Ob energetski krizi in visokih cenah energentov, ki jih je povzročil ruski napad na Ukrajino, je državo prizadela huda suša, zaradi katere je bila močno zmanjšana proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn. S številnimi težavami pri izkopu premoga so se ubadali v Premogovniku Velenje, zaradi česar je trpela proizvodnja iz šoštanjske termoelektrarne, Nuklearna elektrarna Krško (Nek) pa je bila zaradi obsežnega remonta nekaj časa izključena iz omrežja.

Lani proizvedli sedem odstotkov več elektrike kot leto prej

Lani so se razmere izboljšale, saj je bila vodnatost rek bistveno boljša, proizvodnja energije iz premoga se je stabilizirala in prilagodila tržnim razmeram. To se je odrazilo tudi v izplenu slovenske energetike.

Domača proizvodnja energije je lani znašala 140.698 terajoulov (TJ) oz. sedem odstotkov več kot leto prej, je danes objavil statistični urad. Okoli 43 odstotkov je predstavljala jedrska energija iz Neka (štiri odstotne točke manj kot v 2022), skoraj 36 odstotkov (tri odstotne točke več kot v 2022) je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije, največ iz hidroenergije, 21 odstotkov pa iz premoga (enak delež kot predlani).

Z lastno proizvodnjo zadostili 52 odstotkov potreb

Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 52 odstotkov svojih potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost od tujine tako zmanjšala za pet odstotnih točk.

Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč njen uvoz (ta je dosegel 261.341 TJ) in izvoz (139.155 TJ), na voljo 256.690 TJ. To je bilo štiri odstotke manj kot v 2022, pri čemer se je uvoz za okoli tri odstotke zmanjšal, izvoz pa za skoraj sedem odstotkov povečal.

V strukturi oskrbe z energijo so s 34-odstotnim deležem prevladovali naftni proizvodi, pri katerih je Slovenija 100-odstotno uvozno odvisna, sledili so jedrska energija (23 odstotkov), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (skoraj 21 odstotkov), premog (skoraj 12 odstotkov) in zemeljski plin (11 odstotkov).

Porabili pet odstotkov manj kot leto prej

Količina energije, namenjene končni rabi, je znašala 190.935 TJ ali pet odstotkov manj kot v 2022. Največji delež (41 odstotkov) je obsegala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 odstotkov), sledili so gospodinjstva (23 odstotkov), storitvene dejavnosti (devet odstotkov) in drugi porabniki (trije odstotki).

V strukturi končne rabe so še bolj očitno prevladovali naftni proizvodi (46 odstotkov), sledili so električna energija (23 odstotkov), obnovljivi viri energije (15 odstotkov), zemeljski plin (12 odstotkov), toplota (trije odstotki) in trdna goriva (en odstotek).

Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih 43.374 TJ ali za en odstotek manj kot v 2022. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (60 odstotkov), sledili so razsvetljava in električne naprave (19 odstotkov), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 odstotkov), kuhanje (štirje odstotki) ter hlajenje prostorov (en odstotek).

V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovali lesna goriva s 34 odstotki in električna energija s 33 odstotki, sledili so ekstra lahko kurilno olje z devetimi odstotki, zemeljski plin z osmimi odstotki, daljinska toplota s sedmimi odstotki, toplota iz okolice, ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami, s šestimi odstotki, utekočinjeni naftni plin z dvema odstotkoma ter sončna energija z enim odstotkom.