Petek,
11. 2. 2022,
22.01

Osveženo pred

2 leti, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,10

6

Natisni članek

Natisni članek

Volitve 2022 vrhovno sodišče Državna volilna komisija Peter Golob

Petek, 11. 2. 2022, 22.01

2 leti, 9 mesecev

Lahko predsednik DVK kot sodnik sodi o volilni pravici?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,10

6

Peter Golob | Peter Golob je vrhovni sodnik, ki odloča o volilni pravici osebe z invalidnostjo, hkrati pa bedi nad organizacijo in izvedbo prihajajočih državnozborskih volitev. | Foto STA

Peter Golob je vrhovni sodnik, ki odloča o volilni pravici osebe z invalidnostjo, hkrati pa bedi nad organizacijo in izvedbo prihajajočih državnozborskih volitev.

Foto: STA

Dobra dva meseca pred državnozborskimi volitvami je še vedno negotova usoda glasovanja nekaj manj kot tri tisoč slovenskih državljanov. Pomembno vlogo pri tem ima vrhovno sodišče oziroma sodnik poročevalec Peter Golob, ki je hkrati tudi predsednik državne volilne komisije in je bolniško odsoten. To sproža pomisleke o njegovem konfliktu interesov oziroma primernosti hkratnega opravljanja obeh funkcij. A na vrhovnem sodišču ne vidijo nobenega dvoma o nepristranskosti vrhovnega sodnika pri odločanju v predmetni zadevi.

Vrhovni sodnik Peter Golob je sodnik poročevalec v zadevi, kjer vrhovno sodišče po naših informacijah že 23 mesecev odloča o tem, ali je odvzem volilne pravice eni osebi skladen z Mednarodno konvencijo o pravicah invalidov. Gre za pomembno konvencijo, sprejeto leta 2006 v New Yorku, ki je prvi pravno zavezujoč instrument OZN s področja varstva pravic in dostojanstva invalidov. Zagotavlja namreč uveljavljanje človekovih pravic, načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanje diskriminacije invalidov. Določa tudi, da se nikomur ne more odvzeti volilna pravica in pravna sposobnost. Tistim osebam, ki za izražanje svoje volje potrebujejo pomoč, pa se zagotovi ustrezna podpora. A to ne pomeni, da skrbniki namesto njih izpolnjujejo volilne lističe, temveč da osebam z invalidnostjo nekdo omogoči izražanje njegove volje ter njihovo voljo tudi uresniči. Slovenja je konvencijo ratificirala leta 2008.

Glede na velik sodni zaostanek v konkretni zadevi, s katerim je kršena pravica zaradi zamude sojenja, je nenavadno, da je ista oseba tako sodnik poročevalec v sporu o volilni pravici kot tudi predsednik DVK, ki se mu naloga pri volitvah močno spremeni. V konkretnem primeru je torej Golobova naloga odvisna od njegove sodniške odločitve. Povrhu vsega je Golob zaradi zdravstvenih težav že nekaj časa odsoten. Svoje delovne obveznosti bo znova začel opravljati takoj, ko mu bo zdravje to dopuščalo, so nam ta teden sporočili z vrhovnega sodišča.

Peter Golob
Novice Se sme prikrivati Golobovo zdravstveno stanje?

S tem, ko sodišče v volilni zadevi po dveh letih ne odloči pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami (ne glede na vsebino odločitve), prihaja do kršitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), saj prizadeti niso doživeli učinkovitega in pravočasnega sodnega varstva.

Golob predlagal svojo izločitev, a je bil predlog zavrnjen

Z vrhovnega sodišča so nam uvodoma pojasnili, da je predsednik DVK skladno z veljavno zakonodajo lahko samo vrhovni sodnik. Popravili so nas, da gre v konkretni zadevi za odločanje o pravici ene osebe, ne tri tisoč oseb. Bi pa morala po naših informacijah omenjena razsodba vplivati na razplet upravičenosti glasovanja vseh 2.929 državljanov.

Poudarjajo, da je bil Golob po vnaprej določenem letnem razporedu dela določen kot sodnik poročevalec. "Vrhovni sodnik je glede na dejstvo, da opravlja funkcijo predsednika DVK, čeprav ta v obravnavanem sporu ne nastopa ne kot stranka ne kot stranski udeleženec, saj nima nobenih pristojnosti v zvezi z vodenjem evidence volilne pravice ali postopki, povezanimi z odvzemom volilne pravice, predlagal svojo izločitev. Njegov predlog je bil zavrnjen iz naslednjih razlogov:

V navedeni reviziji gre za spor zaradi zavrnitve vpisa v evidenco volilne pravice in volilni imenik, pri čemer pa se navedeni postopek vpisa v ničemer ne dotika pristojnosti, ki jih ima DVK po Zakonu o evidenci volilne pravice in Zakonu o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVZD), katere predsednik je predlagatelj izločitve. Gre namreč za presojo sodbe Upravnega sodišča v zvezi z odločitvijo upravnega organa (upravne enote), ki se navezuje na sklep sodišča splošne pristojnosti o odvzemu pravice voliti in biti voljen po določbah 7. člena ZVZD. Povezavo med DVK in predmetnim sporom je moč zaznati le v dejstvu, da gre v sporu za vprašanje, ki pri tožeči stranki rezultira v pravici voliti na volitvah, pri čemer DVK med drugim skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb volilnih zakonov, ki se nanašajo na volilne postopke.

Okoliščine, ki bi pri strankah postopka in tudi širši javnosti ustvarile pomisleke o nepristranskosti delovanja sodišča, morajo biti dovolj očitne in konkret(izira)ne, da je že na prvi pogled jasno, da zunanji videz nepristranskosti ni varovan. V obravnavanem primeru pa je predmetna vez med članstvom v DVK in revizijskim sporom tako neznatna, da predsedovanje predmetni komisiji kljub okoliščini večje medijske izpostavljenosti članov te komisije v letošnjem volilnem letu, v očeh razumnega, povprečnega in informiranega posameznika (t. i. standard razumnega človeka) objektivno ne more vzbuditi nobenega dvoma o nepristranskosti vrhovnega sodnika pri odločanju v predmetni zadevi," so opozorili.

Človekova pravica ne sme biti kršena niti enemu človeku

V Zvezi Sonček si prizadevajo, da bi vsi posamezniki, ne glede na invalidnost, v skladu z mednarodno konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo lahko uresničevali volilno pravico. Opozarjajo, da je zdajšnji sedmi člen zakona o volitvah v DZ v nasprotju z določbami slovenske ustave, ki določa, da je volilna pravica splošna in enaka in jo ima vsak polnoleten državljan, brez diskriminacije. Zato so že predstavili pobudo za spremembo zakona. V začetku letošnjega leta volilne pravice po podatkih ministrstva za notranje zadeve ni imelo 2.929 polnoletnih državljanov oziroma jim je bila ta odvzeta zaradi mnenja, da niso sposobni razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Gre za manj kot dva promila volilnih upravičencev.

državna volilna komisija
Novice DVK: Za okužene s koronavirusom volitev niso podaljšali za dve uri

"Človekova pravica ne sme biti kršena niti enemu človeku v državi. Večinoma gre za osebe z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi, ki pa so lahko hkrati tudi na invalidskem vozičku. Ni pa znano, ali so v tej skupini tudi osebe, ki so postavljene pod skrbništvo zaradi težav v duševnem zdravju," pojasnjuje Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček.

Dodaja, da se po Konvenciji o pravicah invalidov v to kategorijo invalidov sicer uvrščajo osebe s fizično oviranostjo (osebe na invalidskih vozičkih), s senzorno oviranostjo (slepi, gluhi), z intelektualno oviranostjo (osebe z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi) in z duševno oviranostjo (osebe s težavami v duševnem zdravju).

Ustava ne predvideva odvzema volilne pravice

V Zvezi Sonček so prepričani, da ima lahko vsaka oseba, ne glede na svoje intelektualne sposobnosti, tudi znižane, svoje mnenje. "Če ima oseba svoje mnenje, ga lahko na volitvah tudi izrazi. Volilna pravica je namreč človekova pravica, ustava njenega odvzema ne predvideva. To lahko ureja zakon," opozarja Suhadolnik.

Ob tem poudarja, da je Ustavno sodišče že leta 2003 prvič odločilo o nezakonitosti odvzemanja volilne pravice osebam, ki so bile postavljene pod skrbništvo ali so bile njihovim staršem podaljšane roditeljske pravice. Zato je bila vsem državljanom volilna pravica vrnjena. Leta 2006 pa je bil znova spremenjen zakon o volitvah v DZ, ki je kljub odločitvi ustavnega sodišča določal odvzemanje volilne pravice. Po Suhadolnikovem predvidevanju gre večinoma za osebe, ki so po letu 2006 postale polnoletne in so zaradi nižjih intelektualnih zmožnosti ostale brez volilne pravice.

Dušan Vučko
Novice Za zaprtimi vrati o predlogu SDS, da bi DVK v času volitev delala bolj javno

V Sončku s pobudo za spremembo zakona sledijo zgledom tudi nekaterih drugih evropskih držav, ki ne poznajo več odvzemanja volilne pravice, med drugim Avstrija, Italija, Španija, Nemčija, Slovaška in skandinavske države.