Četrtek, 3. 7. 2025, 13.17
11 ur, 44 minut
KPK: Omejevanje dostopa do informacij je korak nazaj pri transparentnost poslovanja v družbi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
"S postavljanjem dodatnih ovir za pridobivanje podatkov, ki so ključni za razkrivanje povezav, potencialnih nasprotij interesov in korupcijskih tveganj se zmanjšuje možnost javnega nadzora in transparentnosti postopkov," meni Robert Šumi.
Predlog novele zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma po mnenju KPK prekomerno in neutemeljeno omejuje dostop do podatkov. "Takšno omejevanje dostopa javnosti do določenih informacij je korak nazaj pri transparentnosti poslovanja v družbi," je dejal predsednik komisije Robert Šumi.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je predlog novele, ki ga je konec junija potrdil matični odbor DZ, preučila, še posebej glede urejanja dostopa do registra dejanskih lastnikov. V dopisu ministrstvu za finance je izpostavila, da so nekatere predlagane rešitve strožje od omejitev, ki jih določa evropska zakonodaja. Oži se skupina subjektov, ki jim bo na podlagi zakona omogočen dostop do informacij o dejanskih lastnikih, kar pa ni v skladu z direktivo, iz katere predlagane zakonske spremembe izhajajo, je komisija zapisala v današnjem sporočilu za javnost.
Zmanjšuje se možnost javnega nadzora
"S postavljanjem dodatnih ovir za pridobivanje podatkov, ki so ključni za razkrivanje povezav, potencialnih nasprotij interesov in korupcijskih tveganj se zmanjšuje možnost javnega nadzora in transparentnosti postopkov. Zato predlagamo, da ministrstvo ponovno obravnava predlog ter se pri tem opre na dejanske zahteve evropske direktive in sodbe Sodišča EU glede tega ter v slovenski pravni red vključi samo tiste omejitve, ki so nujne in utemeljene," je ocenil Šumi.
Predlog zakona določa, da bodo do celotnih podatkov o dejanskih lastnikih lahko dostopali le določeni subjekti, na primer banke in organi pregona, medtem ko bodo morali drugi, kot so novinarji, nevladne organizacije in raziskovalci, za to izkazovati svoj pravni interes. Evropska direktiva pa po drugi strani jasno določa, da lahko novinarji, nevladne organizacije in podobno do informacij dostopajo brez dodatnega dokazovanja interesa.
Postavlja se zakonska ovira
Komisija zato meni, da se s predlaganimi spremembami upravičencem postavlja zakonska ovira, ki nima pravne podlage v pravu EU in torej zanjo ni potrebe. Predlog zakona je v svoji obrazložitvi sprememb nejasen in nedoločen. Komisija zato meni, da bi sprejetje predlaganih sprememb pomenilo nižanje zaupanja javnosti v transparentnost delovanja javnega sektorja, v pravni red in tudi v politični sistem.
Na onemogočanje dostopa novinarjev do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij so opozorili v Društvu novinarjev Slovenije. Vladi očitajo, da je pripravila nejasen predlog novele, ki ne sledi evropski direktivi. Pripravili so predloge dopolnil, ki se nanašajo na po njihovem mnenju sporne člene. Z njimi bi novelo dejansko uskladili z direktivo ter omogočili novinarsko preiskovanje pranja denarja in kaznivih dejanj, kot je korupcija, so ocenili.
