Kot dobri gospodarji bomo veliko plačali. Bolje, da bi uživali.

Tako pred uvedbo nepremičninskega davka pravi Peter Misja, župan občine Podčetrtek, ki je pred dnevi prejela zlato priznanje Entente Floral Europe za najlepše urejeno evropsko vas. To je že drugo tovrstno priznanje za občino, potem ko je prvo zlato leta 2009 prejelo Olimje. Priznanji sta kot jagoda na torti izjemnega razvoja občine v preteklih štirih desetletjih, ko je iz manjšega bazena in kampa v občini nastalo eno najbolj prepoznavnih in uspešnih turističnih središč v Sloveniji.

Pred dnevi ste se župani vseh občin, povezanih v Skupnost in Združenje občin Slovenije, sešli na srečanju v Celju, na katerem ste izrazili ostro nasprotovanje predlogu vladnega zakona o nepremičninah in Virantovemu predlogu o združevanju občin. Kaj bi uvedba nepremičninskega davka, v obliki, kot je predlagan, pomenila za vašo občino? Ne gre toliko za občino, čeprav bomo imeli tudi mi zaradi tega precej težav, kot za gospodarstvo v občini. To je predvsem turistično usmerjeno in davki bi se povečali za trikrat, štirikrat. Država je z davkom na nepremičnine preveč pohitela, brez ustreznih analiz. Na primer, cerkev bo brez davka, mi pa bomo pa plačevali davek za vrtce in šole. Občina Podčetrtek je v zadnjih letih veliko zgradila in bi morala zaradi tega zdaj plačati veliko davka. Enako je doma: če ste bili dober gospodar, veliko delali in ustvarjali, boste več plačali. Veliko boljše je tistim, ki so hodili na dopust, na morje, po svetu, ker ne bodo imeli obremenitve.

Zakaj pa ste proti Virantovemu predlogu združevanja občin? Ugotavljamo, da so naše občine bistveno večje, kot je povprečje v EU. Mi imamo povprečje devet tisoč, v EU pa je povprečje manj kot pet tisoč prebivalcev. Manjše občine imajo v večini držav okoli nas, če se zgledujemo po Švici, Avstriji ali Nemčiji.

Pri vas ne bi šlo za ukinitev, temveč združitev z občinama Bistrica ob Sotli in Kozje. Zakaj ste tudi proti temu? Naša občina je dovolj razvita in se lahko sama preživi, ampak v takšnih možnostih, kot jih imamo zdaj, kar pomeni, da imamo samo štiri zaposlene in nepoklicnega župana. Šlo pa bi tudi za precejšen absurd: namreč občina Bistrica ob Sotli se je leta 1998 z referendumom odcepila od občine Podčetrtek. Takšna je bila volja ljudi, zdaj pa naj bi jo spet pripojili. Z združitvijo teh občin bi nastala tudi občina, ki bi res imela devet tisoč prebivalcev, vendar pa bi bila to po površini izjemno velika občina. 200 kvadratnih kilometrov površine bi bilo težko obvladovati, na primer samo številne kilometre cest, ki jih imamo v teh občinah. Zdaj smo z manjšim aparatom temu kos. Sicer pa obe sosednji občini dobro delata.

Iz podatkov, predstavljenih na srečanju v Celju (Robert Smrdelj, ZOS), je skupni dolg manjših občin bistveno manjši od skupnega dolga večjih občin. Kakšna je zadolženost vaše občine? V preteklosti smo izključno delali z evropskimi in lastnimi sredstvi. Do pred treh let, ko smo se odločili za gradnjo novega vrtca in vzeli posojilo za deset let. Zadolženost pri nas na prebivalca je dobrih 500 evrov. Vsako leto se nam za 200 tisoč evrov znižuje in občina nima nobenih težav, da tega ne bi vrnila.

Koliko je proračun občine Podčetrtek? Proračun se giblje med šestimi in sedmimi milijoni evrov, včasih je bil tudi osem milijonov evrov. Za občino, kot je naša, je to trikratni, štirikratni proračun primerne porabe, kot nam jo namenja država.

Omenili ste evropska sredstva. Koliko vam jih je v preteklih letih uspelo pridobiti? Težko govorim o natančni številki. Izpeljali smo 18 evropskih projektov, ki so vredni od pol milijona do štiri milijone evrov, kolikor je stala športna dvorana v Podčetrtku. V teh dneh skupaj še s petimi občinami podpisujemo evropski projekt obnove vodooskrbe za 13 milijonov evrov. Dobili smo tudi nekaj državnih projektov, kot je izgradnja šole in vrtca v Pristavi pri Mestinju, naše ceste in kanalizacijski sistemi so dobro urejeni, imamo štiri čistilne naprave, v prihodnjem letu bomo dobili tudi enoto doma starejših. Skupaj z občino Rogaška Slatina, v evropskem projektu vrednem 6,2 milijona evrov, gradimo kolesarsko stezo med turističnima krajema.

Kaj je razlog za ta velik razvojni preskok v preteklih desetletjih v vaši občini? Za vsa ta dejanja so pomembni ljudje. Župnik Friderik Strnad, ki je na tem območju odkril termalno vodo, entuziasti v turističnem društvu, ki so v Podčetrtku zgradili leseni bazen, itn. Velik preskok se je zgodil leta 1978, ko so k nam prišle takratne jugoslovanske železnice in zgradile prvi hotel. Eden od mejnikov je bilo leto 2005, ko je bila v občini velika razklanost in se nič več ni dalo premakniti, zaradi česar je moral odstopiti takratni župan. Odločili smo se, da v takšni vasi, kot je Podčetrtek, ne moreš imeti dveh ekip, ampak eno, ki strelja na isti gol. Lokalna skupnost se je povezala s turističnim in drugim gospodarstvom, destinacije med sabo.

Kakšne razvojne priložnosti ponuja obmejna lega vaše občine s sosednjo Hrvaško? Ogromne. Zato smo se vrsto let trudili zgraditi most v Miljani in povezati Zagorce z nami. Že v letu 2006 smo s sosedi naredili skupni evropski projekt, zdaj izvajamo še dva komunalna. V novi finančni perspektivi 2014−2020 pa želimo uresničiti naš največji projekt v zgodovini, oživitev umetnega Vonarskega jezera. Z njim bomo turistično povezali štiri občine, našo, Rogaško Slatino in hrvaški občini, Hum na Sutli in Zagorska sela. Projekt prinaša veliko število delovnih mest in nadaljnji razvoj vseh občin, z najboljšim turizmom, kar ga premore Evropa. Saj vemo, kako tam živijo takšna jezera.

Koliko je vrednost tega projekta? Dobrih 20 milijonov evrov. Računamo na javno zasebno partnerstvo, saj zasebniki že kažejo velik interes za izgradnjo kakšnega hotela, zraven pa bi spadali še adrenalinski parki, čolnarna itn.

Kako kot predsednik Turistične zveze Slovenije ocenjujete letošnjo turistično sezono? Podobna bo lanski z vidika števila nočitev in obiska, dobički v turističnem gospodarstvu pa bodo manjši. Manj se zapravlja, sploh tam, kjer ni petičnih gostov. V Podčetrtku ugotavljamo, da prihajajo gosti, ki kar dosti dobro zapravljajo, vmes pa so tudi takšni, ki pridejo sem le prespat.

Ali je bil iz letošnjega glavnega dogodka za slovenski turizem, Eurobasketa 2013, po vašem mnenju dovolj velik izplen ali so bile tudi neizkoriščene priložnosti? Eurobasket je nedvomno precej prispeval k številu nočitev, saj je dogodek obiskalo veliko ljudi. A o njem bi morali še naprej delati zgodbo in ga prodajati še nekaj let. Kot mi poskušamo prodajati naše nazive za najlepše urejeno evropsko vas. Ko bomo hodili po sejmih po svetu, bi morali biti zraven naši najboljši košarkarji. Zato smo tudi predlagali, da se naredi spot za Tino Maze, ki je prepoznavna po vsem svetu, in je to lahko odlična promocija za Slovenijo.

Kaj so ključne težave slovenskega turizma? Velika zadolženost, premajhna promocija v zadnjem času in predvsem promocija države kot celote, še več bi morali narediti na urejenosti krajev. Ti so s pomočjo akcije, ki jo vodimo na turistični zvezi, Slovenija, lepa in gostoljubna, sicer že kar lepo urejeni. Marsikaj pa je še mogoče narediti na prepoznavnosti manjših krajev, kjer so izjemne lepote.