nepremičnine
Četrtek, 28. 7. 2016, 4.13
7 let, 1 mesec
Koliko Rusije je v Sloveniji? #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,15
3
Čeprav Rusi po uvedbi sankcij sredi leta 2014 v Slovenijo pošiljajo manj denarja – manj je naložb v podjetja, manj turistov, najverjetneje tudi manj nakupov nepremičnin –, so za Slovenijo še vedno pomembni gospodarski partnerji.
Pred obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina smo izbrskali nekaj podatkov, ki osvetlijo slovensko-ruske odnose.
Koliko Rusov živi pri nas? Koliko so stari in kje kupujejo nepremičnine? V katere panoge v Sloveniji vlagajo? In na drugi strani, katere slovenske izdelke izvažamo v Rusijo ter katere občine privlačijo največ turistov?
Sankcije obrnile trend
Vsi podatki kažejo, da so sicer rastoči gospodarski navezi precej hud udarec prizadejale sredi leta 2014 uvedene sankcije. Spomnimo, da so takrat nasilni priključitvi ukrajinskega polotoka Krim s strani Rusije sledile sankcije Zahoda, predvsem blokada uvoza iz Rusije ter finančne omejitve za ruske državljane v Evropski uniji in ZDA.
Rusija je na to potezo odgovorila s povratnimi sankcijami. Prepovedala je uvoz nekaterih – predvsem kmetijskih – izdelkov iz Evrope. Obe strani pri sankcijah vztrajata še danes.
1. Podjetja
Od lani so Rusi večinski lastniki Perutnine Ptuj.
V letu 2014 – za lani še ni podatka – so se ruske neposredne naložbe v Sloveniji (recimo naložbe v podjetja in nepremičnine) prepolovile.
Predstavljale so manj kot pol odstotka vseh tujih naložb v Sloveniji. V letih pred tem se je delež gibal okrog enega odstotka.
Naložbe v gospodarstvo lahko preštejemo na prste ene roke. Verjetno najpomembnejša je Slovenska industrija jekla (SIJ), ki je od leta 2007 v večinski lasti družbe Dilon ruske družine Zubicki. Od lani je SIJ tudi večinski lastnik Perutnine Ptuj.
V ruski lasti so Terme Maribor. Od jeseni 2014 jih prek podjetja Plantanus obvladuje podjetje Faktoring Finans, hčerinska družba ruske plinske družbe Gazprom. A Dnevnik je nedavno poročal, da so terme na robu stečaja.
Za zdaj še nedorečena zgodba je tudi podjetje Južni tok, katerega ustanovitev je ob zadnjem obisku v Sloveniji "zakoličil" Putin. Po skorajšnjem padcu projekta zaradi ukrajinske krize je Putin nedavno dejal, da vrnitev k projektu Južni tok ni izključena.
Ruska banka Sberbank je lani napovedala odhod s slovenskega (letos pa tudi s sosednjega hrvaškega) trga.
2. Nepremičnine
Ruse mikajo tudi turistične nepremičnine.
Ruski državljani ne morejo kupovati nepremičnin v Sloveniji kot fizične osebe, zato ustanavljajo podjetja, ki so lastniki nepremičnin.
Danes je v Sloveniji po podatkih baze Gvin registriranih okrog tisoč podjetij, v ozadju katerih je ruski kapital. Pri tem opozarjamo, da vsa ta podjetja seveda niso ustanovljena z namenom nakupa nepremičnine, veliko pa.
Večina Rusov v Sloveniji kupuje počitniške objekte, nekateri pa se sem tudi preselijo. Leta 2011 je pri nas živelo okrog 600 Rusov, lani že 1.500. Po podatkih statističnega urada gre za okrog 900 žensk in 600 moških, največ jih je starih od 30 do 50 let.
Ruse zanima tudi turistična infrastruktura. Lani je na primer Heta Asset Resolution ruskemu tobačnemu milijarderju in solastniku družbe Megapolis Sergeju Kacijevu prodal rogaške hotele Grand Hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria.
Rusi, gre za fizične osebe, in sicer za Igorja Shylkova, Igorja Zakharova in Igorja Makarova, imajo v lasti tudi ljubljanski hotel Cubo ter od lani še hotel Kanin, ki je največji na Bovškem. Pred dnevi je portoroško podjetje Grad Burg, katerega lastnik je Rus Aleksandr Komolov, kupilo državni dvorec Slivnica pri Mariboru.
3. Izvoz
Slovenci tradicionalno precej več izdelkov prodamo v Rusijo, kot jih od tam izvozimo.
Tudi na blagovno menjavo med državama so sicer močno vplivale sankcije. Slovenski izvoz v Rusijo se je tako lani glede na leto pred tem zmanjšal za petino (na slabih 800 milijonov evrov), uvoz pa za skoraj polovico, na 230 milijonov evrov.
Več kot tretjino izvoza predstavljajo farmacevtski izdelki (Krka ima na primer v Rusiji tudi svojo tovarno), sledijo izdelki za jedrsko industrijo (15 odstotkov), električni stroji (13 odstotkov) in oprema ter kemijski izdelki (7 odstotkov).
4. Turizem
Najbolj priljubljene destinacije za ruske turiste so občine Rogaška Slatina, Ljubljana, Bled, Kranjska Gora, Piran.
Vse občine so od leta 2014 utrpele večji upad števila ruskih gostov. Zdaj že nekdanji direktor trženja v hotelih Lifeclass Janez Jager nam je pred meseci dejal, da je pri njih število ruskih turistov lani upadlo za dobro desetino, ob tem, da so upad beležili že leta 2014.
Statistika kaže, da je s strani ruskih turistov najbolj obiskanih občin najmanj škode utrpela Ljubljana, ki je imela lani okrog deset odstotkov manj gostov iz te države kot v letu 2013 (pred ukrajinsko krizo in uvedbo sankcij).
Rogaška Slatina, Piran in Bled so izgubili okrog tretjino gostov.
3