Kolar-Celarčeva bi omejila pravico, ki je slovenska posebnost

Bolniške odsotnosti so ena od najbolj perečih težav slovenskega zdravstvenega sistema. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki praviloma po mesecu dni delavčeve bolniške prevzame plačevanje bolniške od delodajalca, bo letos po lastni oceni za plačevanje teh nadomestil namenil 321,5 milijona evrov. To je za 43 odstotkov ali skoraj sto milijonov evrov več kot leta 2012 (222,8 milijona evrov).

Če je bilo konec leta 2012 več kot leto dni na bolniški 3.139 Slovencev, se je do konca letošnjega maja število povzpelo že na 6.535. Približno polovica jih je na bolniški manj kot pol leta, 97 oseb pa že več kot pet let, razlaga Damjan Kos z ZZZS in dodaja, da bo rekorder 17. septembra na bolniški deset let.

Kaj se spreminja?

Trenutno je 97 ljudi na bolniški več kot pet let, rekorder je na bolniški skoraj deset let. Eden najpogostejših vzrokov za dolgotrajne bolniške so težave s hrbtenico (fotografija je simbolična). Foto: Thinkstock Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc že poslalo v javno razpravo, a ga po mnogo negativnih odzivih politike in strokovne javnosti zdaj popravlja, prinaša spremembe na tem področju. 

Prva je časovna omejitev pravice do nadomestila neprekinjeno največ 12 mesecev ali pa s prekinitvami v dveh letih največ 18 mesecev. Če bo zdravnik ocenil, da bo prišlo do trajnejše odsotnosti ali da se delavec ne bo mogel vrniti na delo, bo primer obravnavala invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). 

Druga je omejitev zneska nadomestila: minimalni znesek bo po predlogu 80 odstotkov minimalne plače (584 evrov), maksimalni pa 2,5-kratnik povprečne plače (3.750 evrov).

Predlog sicer ministrstvo, kot napisano, še izpopolnjuje. Ali bodo člene o bolniškah ohranili, ne izdajajo. "Dopolnjen predlog zakona bomo najprej predstavili koalicijskim partnerjem in nato javnosti," pravijo, pri tem pa ne pojasnijo, kdaj. Omenimo, da ministrico septembra tudi zaradi počasnega napredka zdravstvene reforme, katere ključni element je ta zakon, čaka interpelacija.

Raje na bolniški kot upokojeni

Za razumevanje posledic sprememb najprej na hitro povzemimo, kako je danes odmerjena bolniška. Po trenutno veljavni zakonodaji prvih 30 dni bolniške delavcu nadomestilo plače izplačuje delodajalec, in sicer delavcu pripada med 80 in 100 odstotki plače.

Če dolžina bolniške preseže 30 dni, plačevanje prevzame ZZZS, ki delavcu izplača nadomestilo, in sicer med 80 in 100 odstotki njegove povprečne plače v letu pred začetkom bolniške (odstotek je odvisen od razloga bolniške). Trajanje prejemanja bolniškega nadomestila ni časovno omejeno, osebni zdravnik oziroma zdravniška komisija pri ZZZS pa lahko zavarovanca, če ocenita, da ni pričakovati povrnitve delovne zmožnosti, napotita na invalidsko komisijo. A ta, kot opozarjajo sogovorniki, odloči šele, ko je zdravljenje končano.

Medtem ko je v nekaterih primerih zdravljenje res dolgotrajno, pa je tu tudi veliko možnosti za odlašanje, na primer z naročanjem pri specialistih, ki imajo daljše čakalne vrste. Eden od motivov bolnikov za odlašanje je ta, da je invalidska pokojnina nižja od bolniškega nadomestila. Lani je povprečno znašala 475 evrov.

"Za vsako osebo na bolniškem dopustu je treba ugotoviti, ali je bolna ali pa primerna za drug status, torej pokojnino ali reaktiviranje," je ob predstavitvi ukrepa dejala Milojka Kolar Celarc. Zakon pušča kopico odprtih vprašanj. Foto: Planet TV

Med bolniško in upokojitvijo

Kakšne učinke naj bi torej zdaj prinesel ukrep Kolar Celarčeve? V prvi vrsti bi dobršen del bremena bolniških nadomestil prenesla z zdravstvene na pokojninsko blagajno (več o tem v nadaljevanju). 

Glede učinkov za bolnika pa je še precej odprtih vprašanj. Kaj se bo zgodilo s tistim bolnikom, pri katerem bodo po 12 oziroma 18 mesecih še vedno obstajale možnosti za vrnitev na trg dela, ne bo pa še zdrav? Po nekaterih informacijah naj bi na ministrstvu razmišljali o oblikovanju posebnega statusa, ki bi bil nekaj vmes med bolniško in invalidsko upokojitvijo.

Odprto ostaja predvsem vprašanje, kolikšno bo nadomestilo za te ljudi. Kot napisano, se namreč bolniki danes oklepajo bolniške in izogibajo invalidski upokojitvi predvsem zaradi nizkega zneska pokojnine.

Na ministrstvu prek spletne strani sporočajo, da bodo z omejitvijo trajanja bolniške "povezali zdravstveni in socialni sistem", saj bo bolnik po letu dni (oziroma letu in pol) prešel v sfero sociale - ali pa se invalidsko upokojil. Obljubljajo, da nihče ne bo ostal "brez ustreznega statusa in denarnega nadomestila".

Zapiranje vrat bolnikom na trg dela

"Bolnik,čeprav je motiviran in fizično sposoben za delo in družbeno koristnost, doživlja osebne stiske, degradacijo in socialno ter finančno stisko, njegova družina pa lahko postane socialni problem države," meni Kristina Modic. Foto: STA , Kristina Modic, predsednica Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, meni, da so spremembe skrb vzbujajoče in da je pavšalna ureditev za vse bolnike slaba rešitev. Po njenem mnenju bi morali prilagajati dolžino bolniškega staleža glede na vrsto bolezni in oceno zdravstvenega stanja posameznika, saj je na eni strani rak zahrbtna bolezen, katere zdravljenje pogosto preseže leto dni, na drugi strani pa razvoj medicine omogoča vse uspešnejšo rehabilitacijo.

Na vprašanje, kaj konkretno bi zakonske spremembe prinesle bolniku, Modičeva odgovarja, da bi to bolnika in njegovo družino lahko spravilo v socialno in življenjsko stisko. Če bi po enem letu sledila začasna invalidska upokojitev (kot napisano, sicer za zdaj še ni znano, kaj bo z bolnikom po enem letu), bi to zanj pomenilo konec delovnega razmerja in zmanjšanje prihodkov, saj se ta pokojnina bolniku izračuna le glede na predhodno opravljeno delovno dobo. 

Ko bo bolnik pripravljen na vrnitev v delovno okolje, bo nezaposljiva oseba z izredno nizkimi osebnimi prejemki in z mankom delovne dobe za čas začasne invalidske upokojitve, meni sogovornica in pristavlja, da so še posebej ranljiva skupina bolniki, ki zbolijo v srednjih letih in jih še vrsto let ločuje od starostne upokojitve.

Zakaj so bolniška nadomestila eskalirala?

"Bolj kot posamezni elementi, kot sta omejitev višine nadomestil in trajanja bolniške, je za učinkovitost sistema pomembna celovita skrb za zdravje delavcev," menijo na ZZZS. Foto: Matej Povše Na drugi strani predlog vsaj načelno podpirajo na ZZZS, kjer menijo, da trenutna ureditev ne podpira čimprejšnje vrnitve zdravega delavca na delovno mesto, zakonodaja pa je precej "mila" tudi v primerjavi z drugimi državami. A opozarjajo, da bo potrebna sistemska ureditev.

Čeprav je med dolgotrajnimi bolniškimi tudi določen delež zlorab, so bolniške po mnenju ZZZS tudi ali predvsem posledica sistemskih težav slovenskega zdravstva:

1. Podaljševanje delovne dobe: Gre za ukrep zadnje pokojninske reforme, ki pa ga ni pospremil nabor ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji in individualno medicinsko rehabilitacijo delavcev, menijo na ZZZS.

2.  Čakalne vrste: Te so velik del problema, saj človek tri mesece čaka za pregled pri prvem specialistu, če ga ta napoti k drugemu, se čakalna doba spet meri v mesecih ... Kot pravijo na ZZZS, imajo čakalne dobe pomemben vpliv predvsem pri zdravljenju bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, ki pa so med najpogostejšimi boleznimi tistih, ki so dolgo časa na bolniški. Da bi bilo problem bolniških smiselno začeti reševati pri problemu čakalnih vrst, ki v pomembnem deležu vplivajo na dolge bolniške staleže, so v komentarju zadnjega predloga zakona opozorili tudi pri Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ).

3. Kasnejše upokojevanje: Eden od "stranskih" učinkov sprememb na področju pokojninskega zavarovanja (ZPIZ-2) je po ugotovitvah ZZZS, da se nekateri, ki že izpolnjujejo pogoje, ne odločijo za upokojitev. "Zaradi večletnega trenda nižanja povprečne starostne pokojnine in vedno slabšega razmerja med pokojnino in plačo, zavarovane osebe raje ostajajo v bolniškem staležu in prejemajo višje nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," pravijo na ZZZS. Ob tem postrežejo s podatkom, da se je v letu 2013, ko je začel veljati ZPIZ-2, število upokojencev povečalo za 4,1 odstotka, leta 2014 za dva odstotka, leta 2015 le še za 1,4 odstotka.

Hkrati opozarjajo še na pomanjkanje poglobljene individualne medicinske rehabilitacije ter hitrega prehoda v prezaposlitev in poklicno rehabilitacijo, premalo aktivnosti na področju promocije zdravja, ukrepov delodajalcev na področju ergonomije ter varnosti in zdravja pri delu ter tudi premile sankcije za zavarovance v primeru zlorab v času bolniškega staleža.

Na ZPIZ menijo, da je ministrstvo pomanjkljivo izračunalo finančne učinke prenosa bremena bolniških na pokojninsko blagajno. Foto: Thinkstock

Je ministrica podcenila finančne učinke?

Spremembam pa ostro nasprotujejo tudi na ZPIZ, kar je nekako razumljivo, saj bi prav pokojninsko blagajno predlagana sprememba najbolj udarila. Opozarjajo na nekonsistentnost pri izračunu ministrstva: "Ministrstvo za zdravje v predlogu predvideva, da bi prenos nadomestila za boleznine nad enim letom pomenil dodatno obremenitev pokojninske blagajne za 45 milijonov evrov. Po podatkih ZZZS je bilo v 2016 izplačanih več kot 285 milijonov evrov nadomestil za boleznine, od tega znašajo nadomestila za boleznine nad 12 mesecev med 60 in 70 milijoni evrov," navajajo in dodajajo, da je treba prišteti še med 11 in 17 milijoni evrov izpada prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za šest tisoč ljudi, ki jim zdaj dolgotrajno bolniško plačuje ZZZS.

"Ali se bo to upoštevalo pri določanju okvirja pri pokojninski in zdravstveni blagajni? Ali pa bo to pomenilo, da ne bo dovolj denarja za usklajevanje pokojnin, ker se bodo povečali odhodki zavoda? Ali bo pri naslednji spremembi oziroma reformi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi tega potreben še dodaten poseg v pravice?" Vsa ta vprašanja so si postavili na ZPIZ.

V Slovenskem zavarovalnem združenju prav tako opozarjajo, da bi ob dejstvu, da bi lahko predlog, ki obremenjuje že zdaj močno obremenjeno pokojninsko blagajno - ta bo zaradi staranja prebivalstva po vseh projekcijah v prihodnjih desetletjih le še bolj na udaru -, vplival tudi na povišanje pokojninskih prispevkov. To bi pomenilo dodatne stroške za državljane, za podjetja, kar bi moralo ministrstvo nujno ovrednotiti, menijo.