Klemenčič: Glede Fišerja sem sprožil postopek in to je vse, kar lahko zdaj storim

Po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) sta Zvonko Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno, in sicer s tem, ko sta Boštjanu Škrlecu omogočila zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Fišer je po ugotovitvah komisije kršil dolžno ravnanje s tem, ko je 9. februarja 2012 Zalarju podal predlog za imenovanje generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva za pet let. S tem je Škrlecu z imenovanjem omogočil nepremoženjsko korist.

Irglova: Ali lahko Fišer še ostane na svojem položaju? Poslanko SDS Evo Irgl je s tem v zvezi zanimalo, ali lahko funkcionar, ki ne ravna v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter je dokazano ravnal koruptivno, še ostane na svojem položaju.

V zvezi z generalnim državnim tožilcem je Klemenčič, kot je dejal na današnji seji DZ, svoj prvi korak in svoj odnos do ugotovitev KPK, upravnega sodišča, nadzorne skupine ministrstva za pravosodje in inšpekcije za javni sektor, ki so se o tem izrekli, izkazal s tem, da je nekaj dni po dogodku od predsednice Državnotožilskega sveta Alenke Mežnar zahteval poročilo.

Pojasnil, da je to vse, kar lahko v tem trenutku stori "Če bi bil na vašem mestu kot poslanec, bi se lahko do tega tudi vrednostno izjasnil. Ker pa sem minister za pravosodje, ki ima določeno procesno vlogo v postopku morebitne razrešitve generalnega državnega tožilca, je seveda edino pošteno, primerno in pravilno, da počakamo na odločitev Državnotožilskega sveta," je prepričan. Kot je pojasnil, je to vse, kar lahko v tem trenutku stori. "Če bo, ko bo, in če ne bo, je pa vprašanje v slogu, ali bi bila čebula čebula, če ne bi imela čeja," je še dodal.

Minister je pojasnil tudi, da zakon o integriteti in preprečevanju korupcije za različne kršitve predpisuje različne postopke, na podlagi katerih se ugotavlja, ali bi moral posameznik v določenem primeru odstopiti s svoje funkcije. Včasih gre za politično, včasih za prekrškovno, včasih za upravno sankcijo. "Od mene ne boste slišali, da bi vsakdo, ki krši katerikoli zakon, moral zapustiti neko funkcijo, ker je to odvisno od funkcije in od teže kršitve," je dejal.

"Bi moral funkcionar, ki ne sprejema pošiljk tožilstva in sodišča, odstopiti?" Če bi bilo tako, po njegovih besedah tudi veliko poslancev danes ne bi več moglo sedeti v parlamentu, saj so v preteklosti sprejeli vrsto zakonov, ki jih je ustavno sodišče razveljavilo. Kot je pojasnil, kršitev zakona pomeni tudi napačno parkiranje. "Ali mora funkcionar, ki je napačno parkiral, odstopiti? Ali bi moral funkcionar, ki ne sprejema pošiljk tožilstva in sodišča, odstopiti?" je še vprašal Klemenčič.