Nedelja, 20. 12. 2020, 19.03
3 leta, 10 mesecev
Kje vam je v Ljubljani najbolj vroče?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
4
V sklopu projekta Vroče točke, ki je nastal pod okriljem skupine prostoRož, je avgusta potekala raziskava, v kateri so Ljubljančani označili mikrolokacije, ki jih zaznavajo kot prevroče. Največ glasov so prejele lokacije okoli Slovenske in Celovške ceste, soseska Župančičeva jama in križišče Ajdovščina ter avtobusno postajališče Klinični center. V prostoRožu so zato pripravili ukrepe in prostorske rešitve, s pomočjo katerih bi lahko poleti ohladili prevroče mestne cone in tako omogočili prijetnejše bivanje v prestolnici.
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Naraščanje temperature zraka se bo po napovedih v 21. stoletju nadaljevalo, dvig pa bo zelo odvisen od scenarija izpustov toplogrednih plinov. Po najbolj optimističnih napovedih bodo temperature do konca stoletja v Sloveniji narasle za 1,3 stopinje Celzija, v najslabšem primeru pa celo za več kot štiri stopinje Celzija, ugotavlja poročilo agencije za okolje (Arso) Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja.
V Ljubljani vsako leto več vročih dni
Tudi napovedi v urbanih mestnih središčih niso spodbudne. Kot pojasnjujejo v neprofitnem urbanističnem studio prostoRož, so poletja v Ljubljani že zdaj zelo vroča in jih je težko prenašati. Ugotavljajo namreč, da sta se v zadnjih 20 letih v mestu povečala tako povprečna temperatura kot število vročih dni.
"Zato moramo že danes začeti razmišljati, kako ublažiti poletno vročino in mesto prilagoditi na vse višje temperature. Pešci, kolesarji in drugi uporabniki javnih prostorov imajo najboljši vpogled v to, kateri deli mesta so prevroči. Letos avgusta smo jih povabili, naj glasujejo za lokacije, ki jih sami zaznavajo kot vroče točke," pojasnjujejo.
Segrevanje Ljubljane se bo nadaljevalo, pri čemer se bo zvišala povprečna temperatura, povečalo pa se bo tudi število vročih dni.
Od 7. do 25. avgusta letos je tako potekala raziskava s pomočjo spletnega zemljevida, na katerem so lahko uporabniki označili območja, kjer jim je poleti najbolj vroče. Označenih je bilo kar 699 mestnih točk, in kot ugotavljajo ustvarjalci projekta, se lokacije ujemajo z lokacijami dejanskih toplotnih otokov.
"Območje železniške in avtobusne postaje, kliničnega centra, okolica Pivovarne Union, Kotnikova ter območje med Ajdovščino in Nazorjevo so med lokacijami z veliko vročimi točkami. Ti podatki se ujemajo z lokacijami toplotnih otokov, izmerjenih s satelitskim termičnim snemanjem," ob tem dodajajo.
Kakšne so predlagane rešitve?
Največ glasov so sicer prejele lokacije na območju Slovenske in Celovške ceste, okolica soseske Župančičeva jama, križišče Ajdovščina in avtobusno postajališče klinični center. Sami pa so na seznam dodali še križišče med Vilharjevo in Železno cesto, saj se ta pregreva zaradi bližine železnice. Kot je še razvidno iz podatkov, pa uporabniki mestnega prometa ravno tako menijo, da so vroče točke tudi sama avtobusna postajališča.
V prostoRožu so zato za najbolj izbrane lokacije pripravili ustrezne ukrepe in rešitve, ki bi poletja v prestolnici naredile bolj znosna in prijazna svojim prebivalcem. Med predlaganimi rešitvami so zasaditev drevoredov, spodbujanje urbanega vrtnarjenja in ozelenitev v zasebnih atrijiev, nadomeščanje parkirnih mest z zelenimi otoki, začasne senčnice na križiščih, ureditev vodnih površin, vzpostavitev zelenih streh in fasad ter bujna ozelenitev obstoječih travnatih površin.
V skupini pa ravno tako predlagajo nadgradnjo tipskih avtobusnih postajališč, in sicer zato, da bi ta ponudila boljšo zaščito pred močnim dežjem in tudi več sence. Podrobnejše rešitve za vsako od najbolj pogosto izbranih vročih točk si lahko pogledate na strani Vroče točke Ljubljana.
Česa si želijo Ljubljančani?
Analiza odgovorov je sicer pokazala, da ljudje poleti izbirajo daljše poti oziroma jih spreminjajo, se izogibajo nekaterim ulicam, samo da jim ni vroče. "Zaradi vročine sploh ne hodijo na nekatere lokacije v mestu, nekateri bolj uporabljajo osebna vozila, manj hodijo in kolesarijo," izpostavljajo v prostoRožu in dodajajo, da so predvsem problematične lokacije, kjer se je treba med potjo ustaviti in čakati, kot so na primer križišča.
Ljubljančani si zato želijo več večjih dreves, manj asfalta, betona in manj parkirišč. “Presenetilo nas je, koliko ljudi je opozorilo, da imajo drevesa na nekaterih ulicah premajhne krošnje, da bi dajala senco. Veliko je bilo zahtev po več drevesih, ki dajejo dobro senco,” opažajo na prostoRožu. Analiza med drugim kaže tudi na to, da številni že zdaj podpirajo ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, nekateri pa tudi sami predlagajo, kako bi lahko izboljšali klimo v mestu.
Čeprav prestolnica že izvaja nekatere ukrepe, ki blažijo poletno vročino, kot je recimo Območje z lastnim vremenom na Prešernovem trgu, pa mesto celovite strategije za blaženje učinkov podnebnih sprememb še ni razvilo.
Ustvarjalci projekta so zemljevid in predlagane ukrepe že predali predstavnikom Mestne občine Ljubljana (MOL). Na občini si sicer prizadevajo za vzpostavitev zelenih prostorov tako, da zasajajo nova drevesa in prenavljajo degradirana območja, do konca leta pa gre pričakovati, da bodo zasadili še 600 dreves, pri čemer upoštevajo tudi pobude meščank in meščanov.
Na MOL so se že odzvali na projekt Vroče točke. Kot prvi ukrep bo tako zasaditev 50 lip ob Celovški cesti. Lotili pa so se tudi reševanja problematike avtobusnih postajališč. Že v letošnjem letu so na občini začeli z ozelenitvijo nadstrešnic z medovitimi rastlinami, ki tudi hladijo neposredno okolico. Z ozelenjevanjem nadstrešnic bodo nadaljevali tudi v prihodnje, preučili pa bodo tudi možnost postavitve dodatnih senčnic na lokacijah, kjer se zadržuje večje število ljudi.
Javni prostor moramo načrtovati drugače
A v skupini prostoRož opozarjajo, da glede na to, kako bodo podnebne spremembe vplivale na prestolnico, zgolj posamezni ukrepi za ohlajanje mesta ne bodo zadoščali. "Javni prostor moramo začeti načrtovati drugače," poudarjajo.
Sami menijo, da je v mestu treba zagotoviti več zelenja in bolj pestrega, potrebnih je več vodoprepustnih površin, poskrbeti je treba za kvalitetno vzdržane površine, omogočiti trajnost okolju prijaznih posegov, spodbuditi večjo vključenost uporabnikov in zagotoviti udobje za pešce in kolesarje ter ponuditi privlačen javni prevoz zato, da bo na cestah manj avtomobilov.
Projekt Vroče točke je sicer del podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
4