Kako resne so grožnje slovenskim politikom?

Ob poplavi groženj politikom v zadnjem času – zadnjo je prejel predsednik SDS Janez Janša – nas je med drugim zanimalo, kako se grožnje dotaknejo ljudi, v tem primeru politikov, in ali ter kako vplivajo na njihova življenja. Najprej je grožnje prejel Zoran Jankovič, grožnje so bile uperjene tudi zoper njegovo ženo in oba sinova. Policija naj bi mu zagotovila poostreno varstvo. Nato je prišel na vrsto Radovan Žerjav, ko so mu neznanci razbili avto. Ali je šlo za vandalizem ali pa kaj drugega, policija še preiskuje. Grozili so še Francu Pukšiču, dvakrat Janezu Janši, menda tudi Marku Pavlihi. Policija grožnje preiskuje Ker so o vseh primerih groženj seznanjeni tudi policisti, smo želeli izvedeti tudi, kako daleč je postopek in za koga od omenjenih je policija ocenila, da potrebuje varovanje. "Policija v vseh primerih prejetih prijav ali zaznanih groženj politikom ali drugim osebam ravna enako, izvede prve nujne in ostale operativne ukrepe v skladu s svojimi pooblastili in veljavno zakonodajo. V vsakem konkretnem primeru groženj morajo biti podani vsi elementi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, pri čemer mora oškodovanec podati predlog za pregon, šele potem lahko stečejo nadaljnje aktivnosti policije," je zapisal Drago Menegalija. Potrdil je, da kriminalisti obravnavajo več primerov kaznivih dejanj ogrožanja varnosti in tudi drugih kaznivih dejanj, "a vam zaradi tajnosti predkazenskih postopkov več informacij o teh primerih ne moremo posredovati", enako nam zaradi varovanja osebnih podatkov o konkretnih primerih odrejenih varovanj in tajnih podatkov, taktike ter metodike postopkov varovanja ne morejo posredovati več informacij. "Sam izhajam iz tega, da je vsaka grožnja resna in jo je treba resno tudi jemati," je prepričan izredni profesor na fakulteti za varnostne vede Bojan Dobovšek. Koncentracijo groženj v zadnjem času primerja s tem, da je tudi ob koncu šole več groženj učiteljem oziroma da imamo ob koncu kakšne sodne obravnave več prijav denimo lažnih bomb na sodišču.

Enostavno do orožja Resnost obravnave groženj je po njegovem potrebna tudi zato, ker lahko na območju, kjer živimo, zelo enostavno pridemo do orožja. "Seveda se po volitvah grožnje politikom malo skoncentrirajo, politiki te grožnje marsikdaj tudi samo sprovocirajo," je prepričan Dobovšek, ki našteva tri različne vrste groženj. V eno skupino sodijo grožnje organiziranega kriminala in terorizma, v drugo grožnje ljudi, skupin zaradi določenih odločitev, v tretjo pa grožnje naravnih nesreč.

Kar se Dobovšku pri vsej stvari zdi ključno, je preventivno delovanje. "Potem, ko se tistega, ki grozi, odkrije, je treba v javnosti nastopiti v smislu, da se to, kar je oseba naredila, enostavno ne sme početi, da je nesprejemljivo," pravi Dobovšek.

Atentat na Krambergerja uspel, na Pahorja ne V Sloveniji smo sicer že bili priča atentatu na politika, ko je pod streli umrl neodvisni predsedniški kandidat, dobri človek iz Negove Ivan Kramberger. Po njegovi smrti so se pojavile špekulacije, da je šlo za politični umor, a to nikoli ni bilo raziskano. Se nam skratka lahko zgodi drugi Kramberger? Dobovšek sicer meni da ne, je pa Kramberger, čeprav je šlo za obdobje demokratizacije - po njegovem dober primer, kako je preventivna vloga zatajila. Je pa kazen, 11 let zapora, doletela hrvaškega državljana Josipa Zagajskega, ki je poleti 2009 hotel razstreliti takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja.

Z grožnjami vseh vrst se je srečal še en predavatelj na omenjeni fakulteti, in sicer profesor kriminalistične psihologije Peter Umek. "Videl sem že precej tega pisanja politikom in groženj s smrtjo, vendar pa je šlo več ali manj za kritiko, nestrinjanje, ne pa groženj v kazenskopravnem smislu," pojasni Umek. Seveda pa se vse skupaj spremeni, če so v grožnjo vpeti tudi družinski člani, kot je v zadnjem primeru, ko se grozi tudi Janševi ženi Urški Bačovnik. Umek: Grožnje, ki vpletajo družino, posameznika bolj prizadenejo "Grožnje, ki vpletejo tudi družino, posameznika običajno bolj prizadenejo. Prepričan sem, da bodo policisti v primeru groženj, ki jih je bil deležen Janša in njegova družina, skrbno pregledali vsa dejstva, da bodo skušali odkriti storilca, ocenili pa bodo tudi varnostno situacijo, ali torej Janez Janša oziroma njegova družina potrebuje varovanje," je povedal Umek.

Dodaja še, da je v primeru groženj s smrtjo najbolj problematičen permanentni strah v smislu, kaj pa, če so grožnje resne. "S strahom ni prijetno živeti, poveča se čuječnost, poveča se število vsiljenih misli. Vse to pa zelo vpliva na kakovost življenja, vedenje, na koncentracijo," ugotavlja Umek.

Pukšič: Bilo mi je odrejeno varovanje, in to ni fajn "Kako bi se vi počutili, če bi vas ob treh zjutraj zbudili in, se bom izrazil tako, kot se je klicatelj, rekli - Poslušaj, tvojo ženo in tvojo deco bomo zaklali," se je na vprašanje, kako se človek počuti, ko doživi grožnje, odzval Franc Pukšič iz SLS. Povedal je, da se je v času, ko je vodil komisijo za oškodovanje družbenega premoženja groženj nabralo za fascikel desetih centimetrov.

"Bilo mi je odrejeno varovanje in moram vam povedati, da to ni fajn. Tvoje življenje se spremeni, otroci in žena so iz hiše hodili vsak dan drugače, enkrat iz kleti, drugič iz garaže… Niso se smeli igrati na vrtu, to strašno omejuje normalno življenje. Ne vem, s čim bi si kdorkoli to zaslužil," pove Pukšič. Sam loči med sporočili, ko gre za nestrinjanje, kritiko in resno grožnjo, prepričan pa je, da običajno ne grozijo tisti, ki se ne strinjajo s tvojim stališčem, temveč to delajo "ljudje, ki jim stopiš na žulj zaradi denarja".

Gorenak: Politiki dajemo ljudem povod za grožnje "Grožnje politikom so te dni moderne. Pošteno povedano, tudi politiki dajemo ljudem s svojimi ravnanji povode za grožnje. Toda na grožnje ne pristajam in nikoli ne bom. Dogajanje na Norveškem preteklo poletje in še kje nas pač mora strezniti. Toda posamezni politiki na grožnje reagiramo različno. Eni jih sploh ne omenjajo in jih ne jemljejo resno, drugi o tem govorijo v medijih, sam pa sem na njih pazljiv in skušam z njimi ravnati profesionalno. Eno so zame klasične žalitve, drugo pa so seveda resne grožnje, ki merijo na fizični napad ali celo na kaznivo dejanje umora. Z obema primeroma sem se že srečal," se je na svoji spletni strani na grožnje odzval Vinko Gorenak, novi notranji minister.

Janša: Dvojna merila Za mnenje smo zaprosili tudi prvaka SDS Janeza Janšo, a so nam v odgovor ponudili izjavo, ki jo je dal za Radio Ognjišče: "Sem pa zasledil na spletu, pa tudi seveda jasno družina je temu izpostavljena, ker smo v svetu, kjer je stalna komunikacija, da se je ta nivo politične kulture precej znižal v teh zadnjih tednih. In se mi zdi, da so tudi tukaj uporabljena dvojna merila. Dve leti nazaj smo doživeli neko grožnjo aktualnemu, oziroma bivšemu predsednik vlade gospodu Pahorju. Tisti, ki jo je predstavljal, je mislim da v rekordnem času bil pravnomočno obsojen na 11 let. Leto pa pol pred tistim je meni enako grožnjo z likvidacijo s službenega računalnika celo poslal namestnik komandirja policijske postaje v Ljutomeru, oziroma tam nekje, bil disciplinsko seveda odpuščen potem iz službe, ampak je bil na delovnem sodišču potem, ko se je pritožil, oproščen, mislim, da so mu celo plačo izplačali za nazaj, Kresalova ga je vzela nazaj v službo, ga ponovno oborožila. Kazenska zadeva zoper njega je pa zastarala na ljutomerskem sodišču, ker je predsednik sodišča, mislim, da se piše Keček, stvar dal v predal. In imamo tukaj na eni strani za grožnjo enemu predsedniku vlade 11 let, pravnomočna obsodba, na drugi strani oprostitev, celo nagrada." Policija izvaja varovanje nekaterih oseb že po zakonu Policija izvaja varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov na podlagi zakona o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike. Vse našteto varuje policija po stopnjah varovanja glede na pomembnost funkcije, ki jo opravlja varovana oseba, oziroma na pomembnost prostora, objekta ali okoliša objekta in glede na njihovo stopnjo ogroženosti. Varovanje se izvaja po prvi, drugi, tretji ali četrti stopnji ter vključuje ukrepe preventivnega, operativnega, tehničnega in fizičnega varovanja glede na stopnjo ogroženosti. Najvišji predstavniki Slovenije so varovani z ukrepi, ki so predvideni od druge do četrte stopnje.

Na podlagi uredbe, je pojasnil Menegalija, se lahko odredi varovanje za državne funkcionarje, če je zaradi opravljanja funkcije resno ogroženo njihovo življenje ali osebna varnost. Obseg ukrepov in oblike varovanja se določi na podlagi ocene ogroženosti. Pri tem policija upošteva resnost groženj in vse okoliščine, ki kakorkoli vplivajo na morebitno ogroženost v vsakem posameznem primeru ter s tem preverja, ali obstajajo razlogi za uvedbo varovanja v skladu z omenjeno uredbo. Varovanje se odredi po posameznih stopnjah varovanja, za vsako so predvideni ustrezni operativni ukrepi.