Kako pripravljena je Slovenija na množičen prihod migrantov

Sosednje Hrvaška, Avstrija in Madžarska so se poleti pospešeno pripravljale na morebitno ponovitev lanskega migrantskega vala. Kaj pa Slovenija? Policija pravi, da spremlja dogajanje, nekdanja obrambna ministrica Ljubica Jelušič pa svetuje: prihod migrantov moramo pričakati bolje usklajeni kot lansko leto, jasno je treba vedeti, kdo poveljuje operaciji Migrant.

Avstrija je v okviru priprav na množičen prihod migrantov z vzhoda na meji s Slovenijo postavila 3,7 kilometra dolgo ograjo, napoveduje, da bi je lahko še dodatnih 40 kilometrov. Hrvati so v Tovarniku zgradili center za migrante, Madžari napovedujejo zid na meji s Srbijo.

V pripravljenosti so tudi v Makedoniji in Bolgariji. Prvi zagotavljajo, da bodo "obranili" svoje meje, Bolgari pa napovedujejo postavitev ograje na meji z Grčijo, kjer je trenutno nastanjenih 60 tisoč migrantov, in na meji z nepredvidljivo Turčijo, kjer so razmere po neuspelem državnem udaru pred dobrim mesecem nestabilne.

Vse kaže na propad dogovora med Turčijo in EU

V Turčiji, ki je prva varna država za pribežnike iz Sirije, je trenutno tri milijone beguncev in migrantov.

Verjetno bo dogovor med EU in Turčijo propadel, pravi nekdanji obveščevalec Boštjan Perne. Verjetno bo dogovor med EU in Turčijo, ki v zameno za to, da Turčija zadrži migrante, predvideva odpravo evropskih vizumov za turške državljane in denarno pomoč tej državi, propadel, posledice pa bodo nepredvidljive, pravi nekdanji vodja vojaških obveščevalcev Boštjan Perne. 

Kot največjo težavo izpostavlja:

• diplomatske spore med EU in Turčijo, ki izvirajo iz do zdaj neuresničene odprave vizumov za turške državljane,
• spore okoli več milijard evrov, ki bi jih namesto za Združene narode in nevladnike, ki se z begunci v Turčiji resnično ukvarjajo, Turčija želela zase,
• ter nedemokratično ravnanje države s pučisti.

Kako pripravljena je Slovenija na ponoven prihod migrantov?

"Slovenija ves čas intenzivno in pozorno spremlja dogajanje v regiji. Smo v rednih stikih s sosednjimi državami in državami v regiji na tako imenovani zahodnobalkanski poti in si v okviru pristojnosti izmenjujemo aktualne informacije." Tako odgovarjajo v vladnem uradu za komuniciranje.

Obrnili smo se tudi na policijo, kjer nam niso dali odgovorov na več vprašanj, povezanih z morebitnim prihodom migrantov: od tega, koliko migrantov pričakujejo letos, kako konkretno se pripravljajo na morebiten jesenski prihod večjega števila ljudi do tega, kako bodo zagotovili, da bo delo policije nemoteno potekalo na drugih področjih iz njene pristojnosti.

V vladi, ki jo vodi Miro Cerar, pravijo, da država ves čas intenzivno in pozorno spremlja dogajanje v regiji. Smo v rednih stikih s sosednjimi državami in državami v regiji. Pa je to dovolj? Foto: Matej Leskovšek

Prihodnji položaj je odvisen od številnih dejavnikov, od učinkovitosti dela Frontexa, odnosa Turčije do vprašanja migrantov, varnostnih in politično-ekonomskih ter socialnih razmer tako v Siriji kot drugih izpostavljenih državah, so zapisali v uradu za komuniciranje. Konkretnejši niso bili. Je pa nekaj številk navedel Boštjan Perne: "Grške oblasti ocenjujejo, da bi lahko v prvi fazi v državo vstopilo okoli 180 tisoč migrantov."

Grčija že zdaj težko obvladuje migrante, pa jih je na njenem ozemlju manj kot 60 tisoč, tako da lahko predvidevamo, da ne bo kos razmeram, napoveduje nekdanji vodja OVS. Meni, da na drugi strani Nemčija v nasprotju z lanskim letom ne bo več vodila politike odprtih vrat in da bo balkanska pot ostala zaprta.

Kako se na prihod pripravlja vojska

Za zdaj pri nas ostaja ograja na meji s Hrvaško, naša policija izvaja poostren nadzor na 670 kilometrih meje z južno sosedo. Policiji na meji pomaga tudi vojska. "V tem trenutku na hrvaški meji policiji pomagajo slovenski vojaki, v kakšnem obsegu in kako, pa odloča policija," nam je povedal Aleš Sila iz službe za odnose z javnostmi pri obrambnem ministrstvu. Dodal je, da dela z namestitvenimi centri za prihod migrantov in beguncev potekajo brez težav. "Država se je odločila za nakup šotorov, pripravlja tudi namestitvene centre v Dobovi in Šentilju."

Toda po naših podatkih so nekateri v vrhu vojske "zelo zaskrbljeni zaradi nezadostnih priprav Slovenije na morebiten jesenski prihod večjega števila migrantov, saj država poleti ni opravila potrebnega dela". Bojijo se, da "bi Slovenija ob bolj zatesnjenih avstrijskih mejah lahko postala žep za migrante in begunce".

Nekateri v vrhu vojske so po naših informacijah "zelo zaskrbljeni zaradi nezadostnih priprav Slovenije na morebiten jesenski prihod večjega števila migrantov, saj država poleti ni opravila potrebnega dela". Foto: Matej Povše Sila nam je na vprašanje o pripravah vojske odgovoril: "Vojska se posebej - v smislu posebnega usposabljanja in dopolnjevanja opreme - na prihod migrantov ne pripravlja. Vključena je bila v postavljanje, zamenjavo in nadzor tehničnih ovir na meji v času, ko so veljali posebni ukrepi. Varovanje in prehod meje ter migrantska politika so v izključni pristojnosti notranjega ministrstva, ki koordinira vse našteto. Vojska se je v te postopke vključila le na prošnjo policije."

Uradne službe in prostovoljci bi morali biti usklajeni

Slovenija bi morala delati dvotirno – zavzemati bi se morala za nadaljevanje dialoga EU – Turčija, ki se poslabšuje. In drugič, storiti bi morala vse potrebno za prihod na stotine beguncev, ki jih ne bo mogoče poslati naprej, ugotavlja nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.

Slovenija bi morala storiti vse potrebno za prihod na stotine beguncev, ki jih ne bo mogoče poslati naprej, opozarja nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.

"To je projekt za vse varnostne ter zaščitno-reševalne službe in prostovoljce, ki morajo vnaprej vaditi sodelovanje. To je lani umanjkalo. Ni bilo usklajenosti in zdi se, da je vsaka od sodelujočih organizacij hotela biti glavna pri ukazovanju. Temu se je treba izogniti tako, da se jasno določi, kdo vodi/poveljuje operaciji Migrant. Nevladne organizacije sicer niso navajene na podrejanje, vendar bo tokrat to potrebno," je poudarila.

Nekdanji direktor Sove Damir Črnčec meni, da kljub zagotovilom o pripravljenosti Slovenije na nov migrantski val državljani takšnega občutka nimajo. "V Sloveniji pogrešam zelo jasno komunikacijo z državljani o tem, kje smo in kaj lahko pričakujemo, če sporazum (s Turčijo, op. a.) pade in se odpre nov migrantski val." Poudarja še, da govorimo o trenutno zaprti balkanski poti, ki pa to ni, ampak je priprta. "To predstavlja številne težave za varnostne strukture na tej poti. Ob tem vsaj navzven ni vidno, da bi Slovenija imela zelo jasno in aktivno politiko, kako se s tem spopasti."

Odločilen bo odnos EU – Turčija

Tako Perne kot Črnčec in Jelušičeva menijo, da je za jesenske dogodke odločilen odnos EU – Turčija.

Prepričan sem, da je proti vse bolj diktatorski drži Turčije treba postaviti zelo jasno in trdno stališče EU, in sicer vrednote in pravila igre, kot veljajo v Evropi. Zahtevati je treba njihovo polno izpolnjevanje. Ne smemo preprosto pustiti, da nas Turčija izseljuje, meni nekdanji direktor Sove Damir Črnčec.

"Mislim, da so trdo stališče do politike Turčije, gospodarske sankcije in polno zavarovanje schengenskih meja tisto, s čimer se lahko upremo pritiskom Turčije," pravi Črnčec. Jelušičeva je mnenja, da bo nov migrantski val spet posledica poslabšanja odnosov med EU in Turčijo. "Avstrijska politika je že javno napovedala, da bo nasprotovala nadaljevanju pogajanj s Turčijo glede vstopa v EU. To bo preizkus za vse članice EU glede tega, koliko je sprejemljivo trenutno kršenje človekovih pravic v Turčiji (obravnava morebitnih prevratnikov)."

"V novem valu bo med begunci ogromno simpatizerjev in pripadnikov IS"

Boštjan Perne poudarja tudi pomen obračuna z Islamsko državo, ki se s prihajajočo invazijo na milijonsko mesto Mosul, največje mesto v rokah islamistov, približuje koncu. To bo vplivalo na nov begunski val, sam meni, da šlo na pot več kot pol milijona ljudi. "Bo pa ta val varnostno izjemno problematičen, saj bo med begunci ogromno simpatizerjev in pripadnikov Islamske države. To pomeni, da se bo 'migrantska' kriza stopnjevala, ne umirjala in da bo EU morala zavzeti jasno in odločno stališče do tega vprašanja. Tudi če to jesen ne bo 'velikega vala', je mogoč kadarkoli pozneje."

Verjetno bo dogovor med EU in Turčijo, ki v zameno za to, da Turčija zadrži migrante, predvideva odpravo evropskih vizumov za turške državljane in denarno pomoč tej državi, propadel, posledice pa bodo nepredvidljive, pravi nekdanji vodja vojaških obveščevalcev Boštjan Perne. Foto: Reuters