Kaj meni Pahor o obveznem cepljenju?

Po Pahorjevem mnenju bi bilo prav, da poskušamo odstraniti vsaj strah pred cepljenjem. Razume, da nekateri ljudje čutijo strah pred cepljenjem zaradi mogočih stranskih učinkov, ta strah pa bi bilo po njegovem mnenju treba naslavljati iskreno.

Sicer pa je prepričan, da bomo zdravstveno krizo premagali le kot skupnost. "Premagati jo moramo skupaj, ne pa razdrobljeni," je poudaril in se znova zavzel tudi za enoten nastop politike, ko gre za vprašanja, povezana z zajezitvijo epidemije.

Nastajanje novih strank znak, da se je zdajšnja politika izpela

Nastajanje novih strank in gibanj, ki se postavljajo v politično sredino, vidi kot znak, da je zdajšnja politika po svoje izpeta. Želi si, da bi volivci pokazali, da odklanjajo radikalizme vseh vrst, da so za dialog in sodelovanje. Večina ljudi je po njegovem mnenju zelo zmernih in si želi zmernega političnega ozračja.

Poudaril je tudi pomen, ki ga imajo v demokraciji mediji. S položajem STA je zdaj zagotovo zadovoljen bolj kot prej, ko je bila tik pred propadom. "STA je unikatna medijska institucija z agencijskim poslanstvom, brez katerega ni svobode medijev v Sloveniji. Pika," je dejal. V primeru Radiotelevizije Slovenija pa kot najboljšo rešitev vidi, da bi ustvarjalci programa v beli knjigi sami predstavili svoje poglede na prihodnost javnega zavoda.

Tragedija na Dragonji, ko je nedavno utonila desetletna deklica iz Turčije, je po njegovem mnenju znova pokazala, da bi morala evropska politika doseči dogovor o skupni azilni in migracijski politiki. Ker zdaj tega dogovora ni, morajo države članice EU ukrepati same po svojih najboljših močeh. Kot je dejal, se zavzema za širitev schengenskega prostora, kar bi pomenilo, da bi lahko Slovenija umaknila ograjo na meji s Hrvaško.

Slovenija se je med predsedovanjem izkazala

Ko gre za širitveni proces EU, Pahor ugotavlja, da v času predsedovanja Slovenije Svetu EU ni uspelo doseči umika bolgarske blokade Severne Makedonije. "Tu EU ne more nič in to je nevarno za njeno verodostojnost," je dejal.

Kljub temu pa se je Slovenija po njegovem mnenju izkazala, ko gre za širitveni proces na Zahodnem Balkanu, nekateri dosjeji gredo naprej z rešitvami, ki jih nihče ni pričakoval. "Tako da sem ponosen na opravljeno delo in ni razloga, da bi v Sloveniji kdo menil, da se nismo izkazali pred Evropo," je dejal.

V četrtek bodo sicer evropski poslanci razpravljali o resoluciji o vladavini prava v Sloveniji, kar pa kaže na to, da je Evropa postala pozorna na Slovenijo. "Tako malo je bilo potrebno," je dejal Pahor in naštel kljubovanje financiranju STA in zavlačevanje z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev. "Ni mi bilo razumljivo, da smo za tak 'drobiž' zapravili ugled, ki smo ga imeli," je dejal, a je prepričan, da je ta ugled mogoče povrniti.

Zadnji koraki Banjaluke skrb vzbujajoči

Dotaknil se je tudi dogajanja v BiH in dejal, da so zadnji koraki Banjaluke skrb vzbujajoči. Tako se v številnih pogovorih s kolegi zavzema za to, da bi EU intenzivneje in strukturno začela dialog kot pomoč voditeljem BiH. "Govorim o tako imenovani skupini prijateljev BiH, ki bi bila tako na ekspertni kot politični ravni, ki bi pomagala vsem trem narodom priti do bolj funkcionalne BiH," je pojasnil. Zdajšnja funkcionalnost je doslej zadoščala za mir, a zdaj morda ne zadošča niti za to več. "Zato je zdaj pravi čas, da se zganejo tisti, ki se morajo," je dejal in dodal, da tudi sam temu namenja pozornost.

Sicer pa predsednik ostaja optimističen. "Vse prosimo, da ne zapademo v malodušje, ker za to ni razlogov," je dejal. Dodatno je pred Slovenijo volilno leto, pri čemer Pahor meni, da lahko na prihodnje leto gledamo tudi kot na možnost, da nekatere stvari, ki nam niso všeč, spremenimo.