Kaj je ugotovilo računsko sodišče pri sanaciji bank

Kot je računsko sodišče zapisalo v danes objavljenem revizijskem poročilu, katerega vsebina je v večini zakrita, je Banka Slovenije nezagotavljanje minimalnega kapitala posamezne banke utemeljila na podlagi ocen finančnega položaja bank prek ugotovitve negativnega računovodskega kapitala. Tega, ali so bile pri pripravi ocene upoštevane zahteve, ki glede načina oblikovanja oslabitev izhajajo iz sklepa o ocenjevanju izgub, vključujoč skladnost z mednarodnimi računovodskimi standardi, revizorji niso mogli potrditi ali ovreči, izsledke poročila povzema STA.

"Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev," so zapisali revizorji.

Novice Pravobranilka: Slovenija je kršila evropsko pravo

Prav tako niso mogli potrditi ali ovreči tega, ali je bil postopek pridobitve ocene vrednosti sredstev banke ob predpostavki nedelujočega podjetja in s tem zagotovila, da upnik zaradi prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ne bo utrpel večje izgube, kot bi jo v primeru stečaja, izpeljan ob upoštevanju ustreznih zahtev, navaja STA.

"Hipotetična likvidacijska vrednost banke je neposredno izhajala iz ocene izkaza finančnega položaja banke, za to oceno pa nismo mogli z gotovostjo ne potrditi ne ovreči, da je bila pripravljena upoštevaje zahteve sklepa o ocenjevanju izgub, vključno z zahtevano skladnostjo vrednotenj zavarovanj z nepremičninami z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in skladnostjo ocenjenih dodatno potrebnih slabitev z mednarodnimi računovodskimi standardi," so zapisali na računskem sodišču.

Izvajalce stresnih testov izbrala na hitro

To je med drugim ugotovilo, da je Banka Slovenije izvajalce pregleda kakovosti sredstev (AQR) in stresnih testov izbrala s pogajanji brez predhodne objave, tega postopka pa ni ustrezno utemeljila. Metodologija za izvedbo AQR ob podpisu pogodbe ni bila določena, prav tako ni bila formalno predpisana enotna definicija nedonosnih terjatev.

Po ocenah računskega sodišča je Banka Slovenije nato sicer ustrezno določila to definicijo, a tega, da so jo izvajalci dejansko uporabili pri podrobnejših merilih za razvrščanje terjatev, revizorji zaradi nerazpoložljivih podatkov niso mogli potrditi ali ovreči. "Merila razvrščanja pri AQR so dopuščala velik vpliv lastne presoje posameznih ocenjevalcev glede nedonosnosti terjatev," so zapisali.

Načrti za izvajanje nadzora zelo skopi

Na rezultate AQR in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. "Te niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja," je ugotovilo računsko sodišče.

Glede nadzora nad bankami je to presodilo, da je Banka Slovenije imela sprejete strateške dokumente ter triletne in letne načrte izvajanja nadzora, vendar so bili ti dokumenti v delu, ki se nanaša na izvajanje nadzora, zelo skopi, letni plani precej splošni ter po obsegu in vrsti vsebine neenotni. "Nadzornikom so bile omogočene precej široke pristojnosti glede samostojnosti odločanja o načrtovanju nadzorniških pregledov," so navedli revizorji.

Novice Banka Slovenije z novimi potezami glede izbrisov v bankah

Banka Slovenije do leta 2013, ko se je zgodila sanacija bank v državni lasti, po njihovih ugotovitvah ni uporabila ukrepov nadzora, strožjih od odredbe o dodatnih ukrepih. Njena praksa glede stopnjevanja ukrepov ni bila enotna. Tako ni vedno ravnala skrbno in enotno, prav tako ni enotno izvajala svoje pristojnosti ukrepanja proti odgovornim osebam bank, še poroča STA.

Banka Slovenije: Revizija posega v našo neodvisnost

Poročilo računskega sodišča po mnenju centralne banke presega pristojnosti sodišča in posega v njeno neodvisnost, zato so pred časom vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakonskih določb, ki to sodišču omogočajo. "Danes objavljeno poročilo je potrdilo upravičenost naših opozoril," so poudarili.

"V Banki Slovenije smo se oktobra odločili, da z vlogo za presojo ustavnosti ponovno zaščitimo neodvisen položaj, ki nam ga zagotavljata slovenska ustava in pogodba o delovanju EU. Ustavno sodišče o naši vlogi še ni odločilo, zato danes objavljenega poročila računskega sodišča podrobneje ne bomo komentirali," so zapisali v odzivu.

Kot so spomnili, je v zadnjih dveh letih v Banki Slovenije potekala revizija računskega sodišča o izvajanju nadzorstvene funkcije Banke Slovenije. "V Banki Slovenije smo pred časom že opozorili, da se ta izvaja tako, da posega v neodvisnost Banke Slovenije, na kar smo opozorili tudi računsko sodišče," so dodali.

Ob tem pa so vnovič opozorili, da so bili vsi dosedanji poskusi rešitve odprtih vprašanj v povezavi s sanacijo bank neuspešni, zato še vedno ni omogočena možnost primernega sodnega varstva vsem udeležencem v procesih sanacije. "V Banki Slovenije menimo, da le sodno varstvo lahko zagotovi ustrezno rešitev teh odprtih vprašanj," so zatrdili.

Dosedanje rešitve so pogosto porajale pravna vprašanja, vodile so v presojo njihove skladnosti z ustavno ureditvijo in tožbo proti državi na Sodišču EU. "Enako velja za danes objavljeno poročilo računskega sodišča, ki je po našem mnenju narejeno na način, ki ni skladen s slovensko ustavno ureditvijo. Vse to bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov," so poudarili.

Ker so v Banki Slovenije zavedajo pomembnosti čimprejšnje celovite ureditve odprtih vprašanj, ki bo skladna s slovenskim pravnim redom in pravom EU, je na njihovo pobudo začela delovati neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, katere cilj je oblikovanje predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj, so spomnili.