Nedelja, 19. 12. 2021, 18.49
3 leta
Joc Pečečnik: Glede na vloženo delo sem še premalo bogat #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,53
39
Podjetnik Joc Pečečnik je bil gost v oddaji Osebno z Valentino Plaskan na Planetu. Med drugim sta govorila o tem, kako se počuti ob tem, da je na lestvici najbogatejših Slovencev zasedel sedmo mesto s 199 milijoni evrov.
Na vprašanje, kako živi to svoje bogastvo, ki je za marsikaterega Slovenca nepredstavljivo, je odgovoril, da se je na to že navadil, saj je že veliko let na tej lestvici. "Bogastvo je zelo čuden izraz, bogastvo v tem trenutku je zdravje. Ne glede na vse skupaj pa je to moje premoženje odraz dela in rasti skozi desetletja. Imam 30 let podjetniških izkušenj, začel sem doma v rodni hiši v Šmarci," je pojasnil Pečečnik.
"Z denarjem lahko kupiš vse, a zdravja ne moreš in ne ljubezni niti družine. Kadar se v Sloveniji govori o bogastvu, se govori zelo pavšalno. To so vrednosti naših podjetij, tega denarja nimam v denarnici. Včasih imam v njej manj, kot si kdo predstavlja, zdaj imam okoli 200 evrov," je dejal.
Ali ga kdaj zgrabi slaba vest, medtem ko vse več ljudi niti z dvema plačama ne ve, ali si bodo lahko plačali ogrevanje in tonejo v energetsko revščino, on pa z vsemi temi milijoni na računu?
"Ne, me ne. Zato, ker mislim, da prispevam k tej družbi bistveno več, kot moram glede na davčno politiko. Zelo veliko se angažiram, ne samo finančno, včasih povezujem ljudi, ki potrebujejo pomoč, včasih komu kaj uredim, veliko delam na dobrodelnosti, skušam biti koristen državljan. Če bi bilo v Sloveniji deset tisoč takih, kot sem jaz, bi bili boljši kot Švica. Je pa po moji oceni pretirano govoriti, da je v Sloveniji veliko revščine. Moje osebno mnenje je, da ni nobenih razlogov, da bi bil kdo v Sloveniji reven," je odgovoril. Meni, da je v Sloveniji dovolj denarja, da bi se tem ljudem pomagalo.
A se to po njegovem mnenju ne zgodi, ker država in njeni nevidni sistemi in podsistemi preveč denarja zapravijo za fasade, provizije, institute ... "Dokler ne bo prišel nek voditelj v našo državo, ki bo imel ne samo podjetniška, ampak tudi socialna načela in vrednote in ki se ne bo prišel napajat k temu vodnjaku kot lačen, do takrat pri nas ne bo sreče. Začeti moramo razmišljati o tem, kako bomo v tej družbi zamenjali vrednote. Pa naj zveni še tako poetično, mislim, da smo na skrajnem robu in da se bo to zelo hitro zgodilo," napoveduje.
Pa vendar to iz njegovih ust, ob tem, ko si je drugi dom ustvaril tudi na jahti, zveni malce pokroviteljsko. "Barka in motorji so moje obsesije od 18. leta naprej. Leta 2003 sem najel 800 tisoč evrov kredita, da sem plačal polog za lizing za barko in sem jo naslednjih deset let odplačeval in odplačal. Jaz v tem ne vidim nič slabega. Vsak v svojem razmerju troši in vlaga napore, da zasluži. Če bi ljudje razumeli kakšna količina dela, energije in odrekanja je bilo vkomponiranega v to, da je ta firma nastala oziroma da so moja podjetja, kakršna so, mislim, da sem še premalo bogat glede na vložene skrbi," je opozoril.
O zaščitnih maskah
Na začetku epidemije, ko je vladal velik kaos, je bil tudi pionir oziroma pomočnik pri dobavi zaščitne opreme državi. Potem je rekel, da je klovn in da je bil nategnjen. Se danes s premierjem Janezom Janšo in ministrom Matejem Toninom lahko usede na kavo?
"Na poziv vlade sem poskušal zagotoviti medicinsko opremo. Imam dober občutek, da sem naredil nekaj dobrega, a sem bil tudi klovn, saj mi še do danes niso plačali 4,8 milijona evrov," je pojasnil.
Nad Plečnikovim stadionom še ni obupal
Spregovorila sta tudi o Plečnikovem stadionu, pri katerem je želel Pečečnik narediti nekaj dobrega v tem mestu. "Meni je bil ta stadion na začetku res velika stimulacija in motivacija. Želel sem prinesti vse izkušnje iz tujine, vse partnerje, tudi vsa finančna sredstva, narediti nekaj, kar bi bilo v ponos tega mesta. Žal mi zaradi meni neznanih razlogov to do danes še ni uspelo. Pa vendar mi ta stadion ne predstavlja bolečine, ampak radost in ne bom obupal," je zatrdil.
Poudaril je, da je danes stadion v pretežno zasebnem lastništvu. Ni več državen, z njim pa se ukvarjajo, kot da je. "Zakaj sem rekel, da mi stadion predstavlja radost? Je odraz stanja naše družbe, odraz neavtoritativne države in odraz, da vsi ljudje, ki so povečini v javnih službah in imajo čas, da nagajajo določenemu napredku, tukaj zbrani okoli stadiona. In dokler stadion ne bo rešen, tudi v naši državi ne bo boljše," je še napovedal.
Govorila sta tudi o politiki
Ali ga ob tem, ko ima zvezane roke, kdaj prime, da bi šel v politiko? "Vsakega menedžerja politika na nek način vedno kliče. Še posebej, ko ne razume in se ne more sprijazniti s stanjem v državi," je priznal, a dodal, da se v politiki nikoli ni videl.
"Vabijo me številni. Šmarski kolegi niso prava družba zame. Če bi se hipotetično spravil v to, da bi kandidiral za neko tako funkcijo, bi moral najprej narediti načrt in zelo dobro vedeti, kaj bom naredil, če bom vodil državo. Občudujem pa vse kolege, tudi te iz Šmarce, da brez vsakega znanja, izključno iz lastnih egov napadajo najvišje politične funkcije, čeprav sploh ne vedo, kaj bi se moralo narediti v tej državi, da bi bili ljudje bolj srečni in da bi se nam standard zvišal, prav tako pa tega ne znajo narediti. Ker ta nam pada in postajamo slaba država," je še sklenil podjetnik iz Šmarce.
39