Torek,
24. 9. 2024,
6.00

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Vsebino omogoča NGEN

Natisni članek

Natisni članek

Zeleni prehod Zeleni prehod Trajnost Energetika 2.0 Energetika 2.0 elektrika sončne elektrarne sončne celice jedrska energija Roman Bernard Ngen advertorial

Torek, 24. 9. 2024, 6.00

1 mesec, 1 teden

Roman Bernard odkrito o energetskih izzivih

Jedrska energija ni rešitev za trenutne gospodarske izzive

Vsebino omogoča NGEN
Jedrska elektrarna Kursk | Foto Shutterstock

Foto: Shutterstock

Gradnja jedrske elektrarne lahko dolgoročno zagotovi stabilnost elektroenergetskega sistema, vendar je pomembno poudariti, da takšni projekti zahtevajo več desetletij za načrtovanje, gradnjo in zagon. Jedrska energija je torej dolgoročna rešitev, ki bo lahko koristila prihodnjim generacijam, a trenutnih gospodarskih in energetskih izzivov ne more nasloviti. Slovensko gospodarstvo potrebuje rešitve, ki so na voljo tukaj in zdaj, še posebej zaradi nestanovitnosti energetskih trgov in visokih cen električne energije. O tem, zakaj je tako in kaj to pomeni, smo govorili z Romanom Bernardom, direktorjem in solastnikom podjetja Ngen, predvsem pa izjemnim poznavalcem energetskega trga. 

Roman Bernard je danes direktor in solastnik podjetja Ngen, ki je svoje poslovanje razširilo iz Slovenije tudi na evropski trg, kjer že žanje uspehe. Že od nekdaj se tako ali drugače ukvarja z elektriko. Po koncu izobraževanja na elektrotehnični smeri se je zaposlil v Savskih elektrarnah, po 12 letih pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Oral je ledino na področju kabelske televizije v Sloveniji in svoje podjetje Astra Telekom, ki je del skupine Gorenjski kabel, dobro prodal skladom, iz katerih je nastal Telemach. Danes je eden najuspešnejših slovenskih poslovnežev.

Roman Bernard odkrito o energetskih izzivih. | Foto: Ana Kovač Roman Bernard odkrito o energetskih izzivih. Foto: Ana Kovač

Kje smo danes? Jedrska elektrarna in lastna proizvodnja

Slovenija že ima jedrsko elektrarno Krško, ki prispeva znaten delež k našemu elektroenergetskemu sistemu. Poleg tega imamo tudi druge vire lastne proizvodnje električne energije, kot so hidroelektrarne, termoelektrarne in v zadnjem času vse večji delež sončnih elektrarn. Kljub temu se Slovenija sooča z nepredvidljivimi in nestanovitnimi cenami električne energije.

Globalna povezanost energetskega sistema pomeni, da slovenska lastna proizvodnja ni dovolj za zaščito pred nihanji cen, ki jih povzročajo svetovni dogodki.

Globalni energetski sistem vpliva na lokalne razmere

Čeprav imamo lastne vire energije, na nas še vedno močno vplivajo tržni premiki in razmere v širšem evropskem elektroenergetskem sistemu. Energetski sistem je medsebojno povezan, kar pomeni, da dogajanja na globalni ravni – od geopolitičnih napetosti do motenj v dobavi fosilnih goriv – vplivajo na cene električne energije tudi pri nas. Globalne okoliščine tako povzročajo nihanje cen energije, ki se prenaša tudi na slovenski trg, kar povečuje negotovost in gospodarska tveganja.

Zakaj lastna proizvodnja pomeni boljšo zaščito pred nihanji cen?

Povečanje deleža lastne proizvodnje električne energije omogoča podjetjem boljšo zaščito pred globalnimi tržnimi nihanji. S povečanjem zmogljivosti sončnih elektrarn in vzpostavitvijo hranilnikov energije lahko podjetja fiksirajo ceno energije iz teh virov in s tem zmanjšajo svojo izpostavljenost nepredvidljivim globalnim energetskim trgom. Podjetja, ki lahko pokrijejo večji del svojih potreb z lastno proizvodnjo, so manj ranljiva na cenovne šoke in imajo večjo predvidljivost pri stroških.

sončna elektrarna | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Spodbujanje naložb v obnovljive vire kot kratkoročna rešitev

Slovenija mora v naslednjih petih letih vse napore usmeriti v spodbujanje naložb v obnovljive vire energije, saj so te rešitve hitreje izvedljive kot gradnja jedrske elektrarne. Podjetjem je treba zagotoviti dostop do spodbud in finančnih mehanizmov, ki omogočajo vlaganje v lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija. Hkrati je ključno povečati naložbe v tehnologije za shranjevanje energije, saj lahko hranilniki omogočijo večjo energetsko avtonomijo in stabilnost stroškov.

Zmanjšanje izpostavljenosti nepredvidljivim tržnim vplivom

S takojšnjimi vlaganji v obnovljive vire energije in napredno lokalno infrastrukturo lahko podjetja zmanjšajo svojo odvisnost od nihanja cen na trgu ter si zagotovijo dolgoročno stabilnost. Takšne naložbe hkrati prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na globalnem trgu.

Nizki stroški obnovljivih virov v primerjavi s tradicionalnimi

V zadnjih letih so stroški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, znatno upadli. Povprečni stroški za sončne elektrarne so leta 2022 znašali približno 0,044 evra na kilovatno uro, medtem ko so stroški za vetrne elektrarne znašali približno 0,03 evra na kilovatno uro in se še znižujejo. Nasprotno so stroški proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv in jedrske energije še naprej naraščali zaradi nestanovitnih cen surovin in stroge okoljske regulacije.

Jedrska energija: visoki stroški in dolgotrajen proces

Jedrska energija sicer predstavlja stabilen in nizkoogljični vir, vendar ima visoke začetne stroške gradnje, dolgotrajne postopke načrtovanja in izvedbe ter tveganja, povezana z radioaktivnimi odpadki in varnostnimi zahtevami. Čeprav je jedrska energija pomemben del dolgoročne energetske strategije, je za naslovitev trenutnih izzivov treba nujno pospešiti prehod na obnovljive vire energije in povečati naložbe v lokalno energetsko infrastrukturo.