Ponedeljek, 26. 8. 2019, 13.51
5 let, 2 meseca
Je Ljubljana že dosegla kritično točko pri številu turistov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,10
33
Čeprav trume turistov, ki v zadnjem času preplavljajo Ljubljano, že motijo nekatere domačine, zgornja meja po mnenju poznavalca še zdaleč ni dosežena. Ob tem opozarja, da rekordne številke turistov še niso zagotovilo za uspešnost turistične panoge.
Hiter razcvet množičnega turizma v Sloveniji, še posebej v Ljubljani, je Slovenijo izstrelil med bolj obiskane države na svetu po številu turistov na prebivalca.
Slovenijo obiščejo skoraj trije turisti na prebivalca (2,851), lani jih je bilo skupaj skoraj šest milijonov. Več kot milijon turistov je lani prišlo v Ljubljano, kar pomeni okoli 3,5 turista na prebivalca. Samo v prvih šestih mesecih letos je imela prestolnica na medletni ravni 11,5 odstotka več prihodov turistov kot v enakem obdobju lani.
Nezadovoljstvo Ljubljančanov še ni skrb vzbujajoče
A trume turistov, ki so preplavile središče prestolnice, že motijo nekatere Ljubljančane. Soočeni so namreč z nepopisno gnečo na mestnih ulicah, cene gostinskih storitev so se dvignile v nebo, kakovost pa nemalokrat padla. Najem stanovanj v središču mesta je praktično nemogoč, saj jih lastniki raje bistveno dražje oddajajo turistom. A nezadovoljstvo Ljubljančanov po raziskavi še ni skrb vzbujajoče.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je namreč za Javni zavod Turizem Ljubljana leta 2018 opravila raziskavo o odnosu do turizma na vzorcu 502 Ljubljančanov z namenom poglobljenega vpogleda v mnenje prebivalcev mestnega jedra in drugih prebivalcev Ljubljane o razvoju in različnih vidikih turizma.
Ljubljančani po tej raziskavi večinoma priznavajo ugoden vpliv turizma na kakovost življenja, skupnost, lokalno gospodarstvo, investicije in povečanje razpoložljivih storitev zaradi turizma, kot so kakovostne restavracije in lokali. Zadovoljni so, da je Ljubljana privlačno mesto za obiskovalce in da je mestno jedro zaprto za promet, ter večinoma podpirajo nadaljnjo rast in razvoj turizma. Menijo, da je organiziranost turizma v Ljubljani relativno dobra.
Meščanov torej ne moti obisk turistov, prav tako ne menijo, da je čezmeren ali da negativno vpliva na onesnaženost, vendar opozarjajo na povečanje gneče v Ljubljani in zviševanje cen. Rast cen je neizogibna posledica rasti turizma, ki jo Ljubljana doživlja zadnjih nekaj let, je pokazala raziskava.
"Turistično sprehajanje je že doseglo kritično točko"
Drugačnega mnenja je Miha Jazbinšek, arhitekt in nekdanji mestni svetnik. Poudarja, da je Ljubljana začela postajati turistično zanimiva že kmalu po osamosvojitvi Slovenije, ko se je na svetovnem zemljevidu zarisala nova evropska prestolnica.
"Ne gre toliko za rezultat aktivnosti župana Zorana Jankovića, to je le nadgradnja. Poznam več primerov, ko so se prebivalci središča prestolnice zaradi hrupa že pred leti raje izselili. Vedno manj je stalnih prebivalcev, mesto se podreja turistom. Ljubljančana že težko srečaš," je oster Jazbinšek.
Ljubljančan Miha Jazbinšek, nekdanji mestni svetnik, meni, da je za prebivalce ožjega mestnega središča Ljubljane kritična točka že dosežena.
Tudi sam noče govoriti o kritični točki, saj je to odvisno od tega, na koga se kritična točka nanaša. "Ali se nanaša na Ljubljančane v celoti ali na prebivalce ožjega mestnega središča. Menim, da je za druge kritična točka že dosežena. Privabljanje dodatnih turistov zame ni več smiselno. Ljubljančani od sprehajanja turistov, ki jim razen ogledovanja arhitekture ni ponujeno dovolj dodatnih vsebin, nimamo ničesar, zato je v smislu 'turističnega sprehajanja' zame kritična točka že dosežena," sklene Jazbinšek
Stara Ljubljana daje vtis, da je turistov bistveno več, kot jih je v resnici
Bogdan Lipovšek, strokovnjak za turizem, uvodoma spomni, da si na eni strani želimo postati turistično zanimivi, po drugi strani pa nas porast turizma že nekoliko moti.
"Večina turistov je skoncentrirana na geografsko zelo majhnem delu Ljubljane. Stara Ljubljana daje vtis, da je turistov bistveno več, kot jih je v resnici. Že malo ven iz mestnega središča turistov ne srečaš. Verjamem, da je za prebivalce v središču mesta gneča lahko moteča, a ta je skoncentrirana na štiri mesece v letu. Ljubljana še vedno ni dosegla kritične točke, kot jo na primer poznajo v Barceloni in Benetkah. Smo še daleč od tega," je prepričan Lipovšek, ki je vso poklicno kariero preživel na vodilnih mestih v hotelirstvu.
"Razpršitev turistov po Ljubljani bi bila zelo dobrodošla, saj bi producirala bolj dinamične turistične produkte," je prepričan Bogdan Lipovšek.
Se je pa po njegovih navedbah v prestolnici bistveno spremenila struktura gostov. Opaža, da je vedno več družinskega turizma, kongresni turizem stagnira, poslovni turizem pa upada.
"Ljubljanski hoteli so poleti 90-odstotno zasedeni, kar je izjemno. To pomeni, da se hotelirji večinoma ne ukvarjajo s prihodkovnim menedžmentom, temveč zasedenost kapacitet dvigujejo s spuščanjem cen. A to je lahko dvorezen meč. Pri visoki zasedenosti namreč variabilni stroški poslovanja izjemno narastejo in celo znižujejo dobiček hotelov," opozarja.
Rekordno število turistov še ni zagotovilo uspešnosti panoge
Lipovšek o kritični točki števila turistov v Ljubljani - lani jih je bilo več kot milijon - noče govoriti. "Položaj je znosen. Kakšno število obiskovalcev bi vplivalo na kakovost življenja lokalnega prebivalstva in na samo mesto, je težko predvidevati," pravi Lipovšek.
Ob tem opozarja, da tako kot rekordno število turistov še ne zagotavlja uspešnosti gospodarske panoge turizma, tudi zasedenost hotelov o uspešnosti njihovega poslovanje ne pove popolnoma nič.
Ljubljana krepi turistični obisk v izvensezonskih mesecih
V zavodu Turizem Ljubljana si sicer prizadevajo za povečanje turističnega obiska izven glavne, poletne sezone. To jim je letos tudi uspelo. V zimskih in spomladanskih mesecih je Ljubljano obiskalo več turistov kot lani.
Rast prenočitev je bila največja aprila, kar 18-odstotna, pa tudi sicer se je število prenočitev v prvih štirih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani vidno povečevalo, v povprečju za deset odstotkov. Po sedanjih podatkih TIC statistike je bilo julija slabe štiri odstotke več prenočitev kot leto prej.
Prav tako želijo v mestni turistični organizaciji turiste preusmeriti izven strogega središča mesta v naravo, na obrobje v Osrednjeslovensko regijo in tudi drugod po Sloveniji. Mestno središče poskušajo razbremeniti tudi s povezovanjem in promocijo ponudbe ljubljanskih predelov, ki obkrožajo mestno jedro.
Trenutno poteka pilotni projekt "kulturne četrti Šiška", pri čemer bodo opravili pogovore z "znanimi Šiškarji", pripravili seznam kavarn, gostiln, restavracij, nevladnih organizacij s svojim programom ter nepremičninske kulturne dediščine in pešpoti v Šiški. Vso ponudbo bodo združili v aplikaciji Nexto ter izdelali zemljevid Šiške s temi vsebinami. Želja je, da na primer nekdo, ki prenočuje v Mhotelu, dobi zemljevid Šiške in tako ve, kaj vse lahko tam počne, namesto da vpraša zgolj, kje je avtobusna postaja za v središče mesta, ponazorijo.
V nadaljevanju nameravajo enako storiti tudi z nekaterimi drugimi ljubljanskimi predeli, pri tem pa so posebej pozorni, da bo razvoj potekal v sozvočju in željami njihovih prebivalcev, še zatrjujejo v Turizmu Ljubljana.
Urbani turizem bi bilo treba povezati s podeželskim
"Razpršitev turistov po Ljubljani bi bila zelo dobrodošla, saj bi producirala bolj dinamične turistične produkte. V okolici Ljubljane je veliko atraktivnih krajev, kot so Cerkniško jezero, Planinsko polje, Vrhnika, Logatec … Z dodatno vsebino bi razbili gnečo v prestolnici in povezali urbani turizem s podeželskim. Turisti bi tako na primer en dan preživeli v središču prestolnice, v preostanku pa bi obiskovali okoliške turistične točke. To so trendovski produkti aktivnega preživljanja prostega časa, ki so za Slovenijo zelo primerni," strateško usmeritev ljubljanskega turizma pohvali Lipovšek.
A zaradi razdrobljenosti države na 212 občin, ki v svojih strateških dokumentih o razvoju turizma večinoma ne predvidevajo povezovanja s sosednjimi občinami, je do takšnega povezovanja v bližnji prihodnosti skeptičen.
33