Petek, 27. 9. 2024, 11.21
1 mesec, 3 tedne
Javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju nižji kot lani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju nižji kot lani, porasel pa je javni dolg, na nekaj manj kot 45,5 milijarde evrov oziroma 69,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Slovenski javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju znaša 390 milijonov evrov oziroma 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Javni dolg je pri 45,5 milijarde evrov oziroma 69,6 odstotka BDP.
Kljub primanjkljaju je bila rast skupnih prihodkov države za odstotno točko višja od rasti skupnih izdatkov, so sporočili iz Statističnega urada RS. Javnofinančni prihodki so namreč v letu dni porasli za 8,1 odstotka na 7,5 milijarde evrov, odhodki pa za 7,1 odstotka na 7,9 milijarde evrov.
Rast skupnih prihodkov je bilo zaznati 14. četrtletje zapored, so zapisali statistiki.
V primerjavi s prvim polletjem lani so skupni prihodki sektorja država od januarja do junija letos zrasli za 8,9 odstotka. Izdatki so porasli nekaj manj, namreč za šest odstotkov. V tem času je javnofinančni primanjkljaj znašal 613 milijonov evrov.
Porast prihodkov na račun socialnih prispevkov
V drugem četrtletju so skupne prihodke zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka nominalno najbolj povečali socialni prispevki. Od tistih v drugem četrtletju lani so bili višji za 13,7 odstotka. Davčni prihodki so zrasli za 6,5 odstotka. Med njimi so se najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, in sicer za 12,1 odstotka. Davkov na proizvodnjo in uvoz pa je država pobrala tri odstotke več kot v drugem četrtletju lani.
Prihodki od obresti so zrasli deseto četrtletje zapored, in sicer so se tokrat povečali za 38,4 odstotka.
Med odhodki so se v drugem četrtletju na medletni ravni najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 13,6 odstotka. Vmesna potrošnja je bila višja za 16,6 odstotka.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se znižali za 11,6 odstotka, izdatki za obresti pa so se zvišali za 53,9 odstotka.
Konsolidirani bruto dolg države je bil konec drugega četrtletja letos za 2,8 milijarde evrov višji kot pred letom. V deležu BDP se je vseeno znižal za 0,4 odstotne točke.
Dolg države na centralni ravni je konec junija znašal 44,6 milijarde evrov oziroma 68,2 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,1 milijarde evrov oziroma 1,7 odstotka BDP. Zdravstvena in pokojninska blagajna nista bili zadolženi.
