Jaklič: Primer zoper Janšo je pravna izmišljotina

Kot je v svojem pismu zapisal Jaklič, smo med procesom Patria slišali, da naj komentiranje in odločitve okoli obtožnega predloga zoper Janeza Janšo prepustimo kazenskim pravnikom, češ da lahko le oni kompetentno govorijo o primeru. Jaklič ob tem navaja, da kdor trdi kaj takega in je pravnik, bodisi iz političnih vzgibov namerno zavaja javnost bodisi preprosto ne ve, kaj govori.

"Gre za posiljen primer" "Ne bi se oglasil, če bi takšne neumnosti prišle iz ust nestrokovnjakov ali pa tistih, ki jim ni mar za pravno stroko in pravno državo, ko pa pridejo iz ust pravnikov, se čutim dolžnega reagirati. Primer zoper Janeza Janšo na podlagi javnosti znanega obtožnega predloga pravno nikoli ni obstajal. Trdim in obrazložim, da kdor razlaga ali celo odloči drugače, ta ne odloča po pravu. Je ali zanič pravnik ali pa odloča po vzgibih zunaj prava, ki imajo pred sebolj le en clij: obsoditi, ker gre za konkretno osebo, ki jo je treba obsoditi," je med drugim zapisal Jaklič.

"Takšni uporabi prava se uprem kadarkoli in za kogarkoli gre, imena me ne zanimajo. Primer zoper Janeza Janšo je pravna izmišljotina ne le zaradi popolnega neujemanja neugotovljenega dejanskega stanja s povsem drugačnimi elementi dejanskega stanja, kot je opredeljeno v očitanemu kaznivem dejanju iz 269. člena Kazenskega zakonika, kar so nekateri pravniki javnosti že pojasnili," še poudarja Jaklič, ki dodaja, da gre za posiljen primer tudi zaradi ravnanj, ki so v izrecnem nasprotju z neposrednimi zahtevami ustave.

Tožilkin mož in Janša naj bi bila že dalj časa "na bojni nogi" Jaklič med drugim izpostavlja tri ravnanja, ki so v izrecnem nasprotju z neposrednimi zahtevami ustave. Kot prvega omeni primer tožilke, ki je bila v ustavno nedopustnem konfliktu interesov. "Resen pravni problem je v tem, da naj bi bila tožilkin mož in Janša 'na bojni nogi' že vse od časov, ko je prvi drugega zasliševal in aretiral pri procesu, ki je takrat končal na Roški," je zapisal.

Po mnenju Jakliča pa je problematična tudi trenutna ureditev, ki omogoča preganjanje političnih prvakov brez kakršnegakoli dokaza. Omenjena ureditev po njegovem namreč omogoča, da se povsem brez kakršnegakoli dokaza vsaj začasno izvede politični linč nekega političnega prvaka, s tem pa izkrivlja demokratični proces tako, da se v praksi grobo izigra volilno telo.

Ključno je po njegovem tudi, da "neizbrisni madež za pravnost primera predstavlja tudi zaplet okoli vprašanja dopustnosti oziroma nedopustnosti morebitnih 'dokazov', ki so bili pridobljeni v tujini na način, ki po naši ustavi krši človekove pravice".