Nedelja, 27. 9. 2020, 20.24
4 leta, 1 mesec
Velike spremembe na slovenskem semaforju
Istra, Kvarner in Zagreb niso več na rdečem seznamu, številne evropske prestolnice pa so
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,01
10
Na mejnih prehodih bo treba natančno pojasniti, od kod potniki prihajajo, saj je uvrstitev odvisna tudi od dela države.
S torkom, 29. septembra (in ne s ponedeljkom, 28. septembra, kot so sprva zapisali na spletnih straneh vlade), začnejo veljati velike spremembe pri uvrstitvah držav na slovenski zeleni, oranžni in rdeči seznam, ki opredeljujejo epidemiološke zahteve ob vstopu v Slovenijo.
Največja sprememba je, da predvsem držav Evropske unije slovenski seznami ne obravnavajo več enotno, temveč po posameznih delih. Tako Hrvaška, ki je danes še v celoti "rdeča", od torka ostaja na rdečem samo na epidemiološko najbolj prizadetih območjih, a hkrati bodo deli nekaterih držav, ki so danes še "zelene", npr. Avstrije in Madžarske, od jutri na rdečem seznamu.
Redki so še na zelenem seznamu
Na zelenem seznamu epidemiološko varnih držav je tako od torka, 29. septembra, šest držav Evropske unije ali schengenskega območja (Ciper, Finska, Latvija, Liechtenstein, Litva in Poljska), a tudi Avstralija, Južna Koreja, Nova Zelandija, Srbija in Urugvaj.
Za prihode iz teh držav ni nobenih epidemioloških omejitev.
Gradec, Salzburg, Celovec brez omejitev, Dunaj in Innsbruck rdeča
Na rdečem seznamu držav ali območij s slabimi epidemiološkimi razmerami je po novem 16 držav članic EU in schengenskega območja, pri čemer so za države, ki imajo neenakomerne porazdelitve okužb, na tem seznamu samo administrativne enote s slabo epidemiološko sliko.
Na rdečem seznamu so tako avstrijske zvezne dežele Tirolska in Predarlska (Voralberg) ter Dunaj (ne pa tudi Koroška, Štajerska in Solnograd – Salzburg), Bruselj (ne pa tudi preostanek Belgije), administrativna enota Blagoevgrad v Bolgariji, Češka (cela država), danska regija, ki zajema Köbenhavn, velik del Francije, vključno s Parizom, sredozemsko obalo in smučišči (natančneje regije Auvergne-Rona-Alpe, Bretanja, Center-Val de Loire, Korzika, Hauts-de-France, Île-de-France, Normandija, Nova Akvitanija, Oksitanija, Provansa-Alpe-Azurna obala in čezmorska ozemlja Francoska Gvajana, Guadeloupe, Sveti Martin in La Réunion).
Gradec (na sliki) je na oranžnem seznamu, obenem pa so Dunaj, Innsbruck in Bregenz na rdečem.
Tudi deli Švice in Irske prvič rdeči
Pri severovzhodnih sosedih sta na rdečem seznamu administrativni enoti Budimpešta in Győr-Moson-Sopron, na Irskem samo administrativna enota Dublin. Luksemburg kljub izdatnemu testiranju in izjemo majhnemu odstotku pozitivnih testov ostaja v celoti rdeč, na Nizozemskem pa so se rdeče obarvale administrativne enote Severna Nizozemska, Južna Nizozemska in Utrecht ter čezmorski ozemlji Aruba in Saint Maarten.
V Romuniji je v rdeče obarvanih 13 administrativnih enot, vključno s prestolnico Bukarešto, na Portugalskem pa je rdeča prav tako prestolnica – Lizbona.
Rdeči so trije kantoni v francosko govorečem delu Švice (Ženeva, Fribourg in Vaud, glavno mesto zadnjega je Lausanne) in Gibraltar.
Bern (na fotografiji) je, kot večina Švice, po novem na oranžnem seznamu, trije kantoni (Ženeva, Vaud in Fribourg) pa so pristali na rdečem.
Obmejne hrvaške županije niso več rdeče
Dobra novica za vse, ki živijo ob hrvaški meji ali imajo opravke v delih Hrvaške blizu slovenske meje, je, da niti ena od hrvaških županij, ki meji na Slovenijo (Istrska, Primorsko-goranska, Karlovška, Zagrebška, Krapinsko-zagorska, Varaždinska in Medžimurska), po novem ni več na rdečem seznamu.
Toda južneje ob morju in vzhodneje brez karantene (od jutri je mogoč tudi negativen test PCR, ki ni starejši od 48 ur) ne bo šlo. Na rdečem seznamu namreč ostajajo Brodsko-posavska, Dubrovniško-neretvanska, Liško-senjska, Požeško-slavonska, Šibensko-kninska, Splitsko-dalmatinska, Virovitiško-podravska in Zadarska županija.
Dubrovnik ostaja na rdečem seznamu.
Kako so odločali
Države oziroma deli držav, ki niso niti na zelenem niti na rdečem seznamu, so na oranžnem seznamu.
Kakšna je razlika med oranžnim in rdečim seznamom, pa je pojasnjeno na včerajšnjem vladnem odloku.
Slovenska vlada je uvrstitev, kot so zapisali na svojih spletnih straneh, sprejela na podlagi Ocene epidemiološke situacije v državah Evropske unije in schengenskega območja, Balkana in izbranih tretjih državah, Ocene epidemiološke situacije v državah in s priporočilom Evropske komisije Re-open EU ter opredelitvijo kriterija za poslabšanje epidemiološke situacije in epidemiološkimi trendi kumulativne 14-dnevne incidence na 100.000 prebivalcev po posameznih državah, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kot so zapisali, presodila je strokovno utemeljenost omejitev iz Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije ter odločila, da se te omejitve še naprej uporabljajo.
10