Ideja, s katero se strinja večina poslanskih skupin. Nasprotuje ji le Levica.

Ideja o postavitvi spomenika osamosvojitve je namreč v zadnjih dneh znova pritegnila pozornost javnosti po tistem, ko se je zanjo v petek na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel nekdanji predsednik republike Milan Kučan.

Predsednik vlade in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je v torek dejal, da takšno idejo podpira, prav tako pa vse preostale pobude v smeri preseganja razdorov in zbliževanja stališč med različnimi stranmi. Kot je napovedal, bo vlada prevzela pobudo za postavitev spomenika, izvedba pa je stvar stroke.

V Levici ideji nasprotujejo 

Zamisli so z izjemo Levice naklonjeni tudi v vseh poslanskih skupinah.

V SD bi tako podprli predlog, ki bi pripomogel k prepoznavanju osamosvojitve kot rezultata narodne enotnosti. "Spomin na osamosvojitev ne sme biti tekmovanje posameznih egov, ampak točka enotnosti, ki bo prepoznala dejstvo, da smo samostojnost izborili vsi," menijo.

Prvak SDS Janez Janša je vse pobude, da se postavijo spomeniki ali pobude času, ki je Slovence združil na plebiscitu in v skupnih prizadevanjih za samostojno državo, označil za "dobre in hvalevredne". "Upamo, da jih bodo tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, čim prej začeli uresničevati," je dejal v izjavi ob robu obiska poslancev SDS na Primorskem v začetku tedna. Ob tem je poudaril, da nič od tega ne more nadomestiti ustanove, kot je na primer Muzej slovenske osamosvojitve.

V SDS so v preteklih mesecih namreč odločno nasprotovali vladni odločitvi o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine in jo med glavnimi očitki navedli tudi v interpelaciji zoper vlado Roberta Goloba, ki so jo vložili marca. "Ni države, ki tega ne bi imela, še manj pa boste kjerkoli našli državo, ki je takšno institucijo že imela, pa jo je ukinila," je dejal Janša. Omenjeno pobudo za spomenik osamosvojitve tako razume kot "krik nekoga, ki je ugotovil, da so zatavali".

Po mnenju NSi bi moral spomenik odražati predvsem enotnost slovenskega naroda v ideji za vzpostavitev lastne samostojne države. "Zato menimo, da bi bilo primerno, da do realizacije te ideje pride po opravljeni širši družbeni in strokovni razpravi, ki bo dala enotne sklepe in naš narod združevala, ne pa ponovno (raz)delila," poudarjajo v NSi.

Podpro ideji sta izrazila tudi Pahor in Peterle 

Ob tem so sicer spomnili, da ideja o spomeniku osamosvojitve na Trgu republike ni nova, saj jo je ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve takratnemu predsedniku republike Borutu Pahorju že predlagal predsednik prve slovenske demokratične vlade Lojze Peterle. Tako Peterle kot Pahor sta te dni javno že izrazila podporo ideji o spomeniku osamosvojitve.

V Levici pa menijo, da se je v zadnjih nekaj letih ponovno nabralo "vse preveč poskusov prirejanja zgodovinskega spomina, ki nas kot družbo po nepotrebnem zapletajo v nepotrebne kulturne boje". Za nove spomenike vedno obstaja prostor, vendar morajo ti biti predmet širše javne razprave in iskanja kolektivnega družbenega konsenza, menijo.

Tako so prepričani, da je čas, da se zgodovina prepusti zgodovinarjem, politika pa naj se osredotoči na današnje izzive. So pa ob tem poudarili, da nasprotujejo poskusom ločevanja narodnoosvobodilnega boja od njegovih revolucionarnih ciljev. Priznavajo tudi, da je bila druga svetovna vojna zapleteno obdobje, v katerem so se medsebojno prepletali globalni spopad, državljanska vojna in socialna revolucija ter so bile storjene tudi napake. "Ampak napake terjajo, da obdobje med vojno in neposredno po vojni zapopademo v vsej njegovi kompleksnosti, ne pa, da ga poskušamo cenzurirati in sterilizirati na način, da ustreza današnjim političnim preferencam nekaterih," še poudarjajo v Levici.