Torek, 17. 5. 2016, 18.07
7 let, 2 meseca
GZS: Eksplozija javne porabe nova grožnja za Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
"Odprava kriznih ukrepov znova ogroža javne finance," opozarja IMF. Pravi test nas lahko doleti ob višanju obrestnih mer, ko obstaja nevarnost, da bodo izdatki države za obresti narasli za 300 milijonov evrov letno, pravijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
GZS se je odzval na včerajšnjo poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o stanju slovenskega gospodarstva. Kot izpostavljajo pri GZS, je IMF včeraj opozoril, da se Slovenija nahaja pred plazom višjih plač v javnem sektorju. "Poraba države naj bi se tako v letošnjem letu povečala kar za 2,7 odstotka in v naslednjem za 3,5 odstotka, s čimer bodo vsi varčevalni napori iz let 2011–2014 izničeni. Masa plač v javnem sektorju se bo po oceni Analitike GZS povečala kar za pet odstotkov, vsaj še enkrat več kot v zasebnem," pravijo.
GZS kritično: Več za plače, manj za infrastrukturo
Porast plač v javnem sektorju znižuje tudi razpoložljiva sredstva za redno vzdrževanje javne infrastrukture, kar povzroča stroške predvsem zasebnemu sektorju in prihodnje večje stroške za obnovo zanemarjene infrastrukture, pravijo gospodarstveniki. Kritični so do vladnih uradnikov, ki po njihovem mnenju delajo zgolj na področju dodatnih virov za financiranje investicije, namesto da bi sredstva za to poiskali v zmanjšanju plačnih apetitov sindikatov javnega sektorja.
"Poglejmo resnici v oči in si končno priznajmo: plačni apetiti v javnem sektorju slabšajo javne finance," pravi direktor GZS Samo Hribar Milič.
"Kot člani Mednarodnega denarnega sklada poglejmo resnici v oči in si končno priznajmo: plačni apetiti v javnem sektorju slabšajo javne finance ter onemogočajo višjo razbremenitev stroškov dela večjega števila zaposlenih. Čas je, da davkoplačevalci dvignemo glas ter se nebrzdanemu višanju javne porabe upremo," ob tem dodaja generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Brez višje produktivnosti ni višje rasti plač
Poudarjajo, da je rast plač v storitvenem sektorju, kamor spada širši javni sektor, v osnovi problematičen, saj bi moral zaostajati za rastjo plač v zasebnem, tržnem sektorju. "Sporno je tudi, ker v storitvenem sektorju ni objektivnega merjenja produktivnosti, zaradi česar se gibanje plač odmika od ustvarjenega dela. V lanskem letu so se realne plače v javnem sektorju povečale za 1,7 odstotka, precej hitreje kot v zasebnem (en odstotek). Škarje so se povečevale tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta, ko so plače v javnem sektorju porasle za 3,4 odstotka, v zasebnem pa le za 2,6 odstotka. Pri tem je povprečna bruto plača v javnem sektorju presegala tisto v zasebnem za 380 evrov," pravijo.
"Padec cen (deflacija) pomeni višjo kupno moč pri istem zaslužku"
Padec cen, ki še traja, veča realni razpoložljiv prihodek tudi ob nespremenjenih plačah. V lanskem letu so se cene znižale za pol odstotka, v marcu so bile medletno nižje za skoraj odstotek. To pomeni večjo kupno moč že ob nespremenjenih plačah, še pravijo pri GZS.
