Golob: Točka, na kateri smo se razšli, je bila zame banalna #video

Golob: Političnih pritiskov ni bilo 

"Točka, na kateri smo se razšli, je bila zame banalna in ta točka ni bila, da je gospod Lindav dobil dodaten čas, da izpelje stvari, za katere se je sam zavezal, pa ne meni, zavezal se je ministrici. To ni bila točka preloma. Točka preloma je nastopila po 21. novembru, ko se je sprožilo vprašanje, ki nima zveze z direktorjem policije, temveč z varovanjem mene in moje družine," je dejal Robert Golob. 

Premier je na seji DZ pojasnil, da Miloš Milović pri njegovem varovanju nima formalne vloge in za svoje storitve tudi ni plačan, ga je pa prosil za mnenje. Ko so ga na službeni poti v Bruselj fotografirali z otrokoma, je to porušilo njegovo zaupanje v varnostnike, zato ne morejo opravljati svojega dela. "Imam vso pravico vprašati za mnenje kogarkoli in moje vprašanje njemu je bilo, kakšen je najbolj ustrezen način varovanja mene," je pojasnil.

Da je obstoječe varovanje neustrezno, je Golob ugotovil na svoji prvi službeni poti v Bruselj, na kateri sta ga spremljala njegova otroka, eden od njih mladoleten. Ko se je s poti vrnil, je na portalih videl fotografije svojih otrok. "Takrat sem vedel, da nasveti o tem, naj si varovanje organiziram drugače, niso iz trte izviti," je dejal.

Vlada je uredbo o prenosu varovanja sprejela 8. julija 

Pri tem je pojasnil, da je vlada uredbo, s katero je prenesla varovanje na generalni sekretariat vlade, sprejela 8. julija. Uredbo je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Bobnarjeve, pri čemer jih, preden je bila sprejeta, ni nihče opozoril, da bo z njo karkoli narobe.

"Brez te uredbe, ki jo je sprejela vlada in jo potrdila brez razprave, nič od tega, o čemer govorimo, sploh ne bi bilo mogoče," je poudaril predsednik vlade. Poudaril je, da je bilo to pred petimi meseci, od takrat pa so potekali operativni pogovori, kako izvesti uredbo in to službo prenesti na generalni sekretariat vlade. Ti pogovori pa so, kot je dodal, potekali izključno med generalnim sekretariatom in ustreznimi službami znotraj policije.

Golob je poslankam in poslancem zagotovil, da nihče ne iz njegovega kroga ne iz kateregakoli kroga Gibanja Svoboda ni vplival ali poskušal vplivati na kakršnekoli kadrovske posege v policiji. Vsa poročila policije po njegovih besedah jasno izkazujejo, da v tem mandatu na policijo ni bilo nobenih političnih pritiskov.

Premier 🇸🇮 dr. Robert Golob: "Delo ministrice v zadnjih petih mesecih je bilo eksemplarično. Nanizala je vse uspehe ministrstva in vlade. Za to sem ji hvaležen. V tem mandatu ni bilo nobenih političnih pritiskov na policijo." pic.twitter.com/jN58tWoKnd

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 14, 2022

Predsednika vlade je namreč na današnji seji DZ poslanka NSi Vida Čadonič Špelič spraševala, ali je politika kadrovala v policiji ali ne, pa tudi, na kateri točki sta se razšla z zdaj že nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Ob tem je spomnila, da je tudi Golob Bobnarjevo le mesec pred sporočilom, da se njuni pogledi razhajajo, podprl ob interpelaciji. Bobnarjevi se je poslanka zahvalila za strokovnost in pokončnost.

Mahnič Golobu očital, da počne enake stvari, ki jih je očital vladi Janeza Janše 

Poslanec SDS Žan Mahnič je v svojem poslanskem vprašanju Golobu očital, da počne natanko te stvari, ki jih je očital vladi Janeza Janše. Njegove želje, da se na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje Darka Muženiča, ko je zoper njega na evropskem tožilstvu tekel postopek zaradi obtožb o korupciji, je Mahnič navedel kot primer nespoštovanja pravne države.

Golob je odgovoril, da je bila kazenska ovadba zoper Muženiča lažna in da ga je z njo stranka SDS spravila ob položaj. Na sestanku, ki ga je takrat še kot mandatar imel s Tatjano Bobnar in Boštjanom Lindavom, je Golob le izrazil željo, da bi sodišča o tem čim prej odločala.

Golob sicer ni odgovoril na vprašanja Mahniča, ali njegovih pozivov za menjavo direktorja Policijske uprave Nova Gorica in za odpustitev še enega policista ne gre razumeti kot politične pritiske. Kot politični pritisk je Mahnič izpostavil tudi SMS-sporočila predstavnice za odnose z javnostmi Gibanja Svoboda Vesne Vuković nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar.

Bobnarjeva: Moje vrednote in načela se niso spremenila 

"Moje vrednote in načela so vseskozi isti in tudi v zadnjem mesecu se niso spremenili. Zadnje volitve sem razumela kot poziv volivcev k drugačni politiki, dejansko demokratični, politiki dialoga, ne oblastne ignorance, politiki transparentnosti, ne pa zakulisnih interesnih dogovarjanj," je v nagovoru poslancem in poslankam med drugim povedala zdaj že nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar.

Resor notranjih zadev se je odprl javnosti

Bobnarjeva je poslance spomnila, da je pred pol leta v isti dvorani prisegla, da bo spoštovala ustavo in pravni red ter ravnala skladno s svojo vestjo in v dobrobit prebivalcev Slovenije. Nato je vsak dan svojega mandata tako tudi delovala, je zatrdila.

Za največji dosežek šteje, da se je resor notranjih zadev odprl javnosti in k snovanju politik povabil civilno družbo. Nato je strnila še nekatere poteze, od umika soglasja za tožbe protestnikov za varovanje neprijavljenih shodov do novih usmeritev policiji o delu na protestih in strokovnega nadzora nad delom policije v času protestov prejšnje vlade. Spomnila je tudi na začetek odstranjevanja ograje na meji.

Vsem, ki so ji stali ob strani, se je zahvalila in zaželela srečo Sloveniji. "Tistim, ki mi zamerite, da sem izpostavila določene nepravilnosti, pa naj odgovorim z mislijo sodnika Falconeja: Tisti, ki molčijo in hodijo s sklonjeno glavo, umrejo vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat," je sklenila Bobnarjeva.

Gre za prvi odstop katerega od članov aktualne vlade. Resor notranjih zadev bo začasno, do imenovanja novega ministra, vodila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Goloba stabilnost koalicije ne skrbi 

Premier Robert Golob je včeraj novinarjem v Strasbourgu zatrdil, da ga za stabilnost vladne koalicije ne skrbi. S tem sporočilom želi pomiriti ljudi, ki so jim v supervolilnem letu že večkrat izkazali podporo. To po njegovih besedah "izkazujejo tudi v teh dneh, ko se pripravljamo na to, da bomo v sredo v parlamentu zadevo tudi uradno končali", je odgovoril Golob na vprašanja o razmerah v vladni koaliciji po odstopu Tatjane Bobnar.

Ministrica Bobnarjeva je predsedniku vlade Golobu v petek poslala odstopno izjavo. Kot je pojasnila, to funkcijo zapušča, ker si ne more postaviti svoje ekipe. Njena predloga imenovanja Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnim mandatom ter Slavka Koroša za direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge s polnim mandatom namreč nista šla skozi vladno sito, tako oba ostajata vršilca dolžnosti. Bobnarjeva to razume kot politični pritisk na policijo, obenem je razkrila, da naj bi ji Golob ponujal možnost povrnitve zaupanja z odpustitvijo določene osebe iz policije.

Novice Govekar zanika, da naj bi bil med simpatizerji Janše

Golob je nasprotno menil, da pritiskov ni bilo, njen odstop je zaradi izgube zaupanja sprejel.

Kakšna bo pomoč gospodarstvu za omilitev posledic krize?

DZ bo med drugim obravnaval vladni predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki vključuje subvencioniranje visokih cen elektrike, plina in pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Splošni pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči je, da se bodo podjetju cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro leta 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo tudi zmanjšanje porabe.

Novice Odbor DZ potrdil predlog zakona o pomoči gospodarstvu

Po predlogu zakona bodo nadomestilo za skrajšani delovni čas lahko dobila podjetja, ki bodo izpolnjevala pogoje za pomoč gospodarstvu, in sicer za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2023. Povračilo bo znašalo 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), a največ do višine poprečne mesečne plače za oktober 2022. Ukrep povračila nadomestila plače delavcem na čakanju bodo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni izkoristili delodajalci, ki bodo upravičeni do pomoči po tem zakonu, pogoj pa bo tudi, da bodo polovico prejetih sredstev v nadaljnjih 30 mesecih investirali v zeleni prehod.

Vrednost ukrepov, predvidenih v zakonu, je ocenjena na skupno 1,2 milijarde evrov, od tega subvencije za visoke cene elektrike, plina in pare na 850 milijonov evrov, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo sto milijonov evrov ter likvidnost 250 milijonov evrov.