Geza Filo: Za rešitev krize potrebujemo reformiranje

Ste manjšinska Cerkev v Sloveniji – kako bi komentirali versko strpnost v Sloveniji danes? Se Slovenci še vedno delimo glede na versko pripadnost? Naša Cerkev je majhna verska skupnost v Sloveniji. V Sloveniji so verske skupnosti in država ločene in mislim, da o verski nestrpnosti danes ne bi mogli govoriti. Na tem področju je v preteklosti bilo vloženega veliko truda, veliko je bilo narejenega, predvsem se razvija ekumensko gibanje. To je v širšem krščanskem svetu zelo pomembno, saj je na vseh področjih potreben dialog tako med verskimi skupnostmi kot v odnosu do verskih skupnosti in verujočih. Potrebni so pogovori in šele, ko se pogovarjamo z drugimi in drugačnimi, spoznamo sebe. Ali smo res strpni, ali smo tolerantni, ali smo res to, kar zahtevamo od drugih.

Znotraj slovenskega krščanstva deluje Svet krščanskih Cerkva, katerega članice so v glavnem večje krščanske Cerkve: katoliška, evangeličanska, pravoslavna in binkoštna. To je prav gotovo velik napredek, velik korak v prihodnost, da stvari rešujemo strpno in znotraj ter tako kažemo, da je krščanstvo strpna religija brez večjih notranjih sporov iz preteklosti. Seveda pa je treba tudi na tem področju delo nadaljevati in še veliko postoriti. Nobena nestrpnost namreč nikamor ne vodi, postati je treba eno v različnosti. To je tisto osnovno krščansko bistvo; vsem nam je skupno Sveto pismo, vsi verujemo v enega Jezusa Kristusa in njegov evangelij, vendar morda na različne načine.

Kakšen pa je odnos med Evangeličansko cerkvijo in državo? Odnosi med Evangeličansko cerkvijo in državo so dobri. Do zdaj evangeličani še nismo imeli nobenih težav. Imamo tudi sporazum z državo, ki je bil podpisan leta 2000 in ki na podlagi Zakona o verski svobodi opredeljuje svobodno delovanje Evangeličanske cerkve na mnogo področjih, predvsem kot so duhovna oskrba v Slovenski vojski, v bolnišnicah, zaporih in na humanitarnem področju.

Kako sicer gledate na krizo? Kje vi vidite rešitve? Kriza je tu in krizo moramo tudi vsi skupaj reševati. To je cilj nas vseh in seveda tudi evangeličani, ki smo del te družbe, moramo prispevati na svoj način, da se ta kriza čim prej reši, da ostanemo pravna država, da ostanemo socialna država, da se odprejo nova delovna mesta, da bi ljudje ponovno lahko zaživeli bolj človeka vredno življenje. Kriza zadeva nas vse in vsi se moramo "reformirati" na mnogo področjih, da jo čim prej saniramo. Stopiti je treba skupaj.

Tudi v Cerkvi opažamo posledice krize, saj se na nas, duhovnike, obrača vse več ljudi v stiski, ljudje ne potrebujejo le vere, potrebujejo tudi pogovor, tolažbo, hrano in plačilo položnic. Na nas je, da preprečujemo tudi psihosocialne posledice te krize, ki se jih najbolj bojimo. Kajti vsaka kriza ima tudi dolgoročne posledice na tem področju. Ne gre samo za pomanjkanje materialnih dobrin, ampak vse to vodi tudi v psihosocialne težave, katerih posledice za prihodnost družbe prav gotovo niso dobre. Ker vodim humanitarno organizacijo, ki deluje znotraj naše Cerkve, imam priložnost videti, kakšno pomanjkanje čutijo ljudje in kako dejansko zaradi tega trpijo. Slovenci smo delavni in pridni ljudje in seveda si takega stanja prav gotovo ne zaslužimo.

Kakšen vpliv ima lahko vera na ljudi? Morda tudi v luči reševanja krize? Vera ima predvsem na tem področju velik vpliv, kajti ljudje obupujejo, ne vidijo več upanja, zato jim znotraj Cerkve poskušamo po svojih možnostih in zmožnostih vrniti upanje. Skušamo jim vrniti vizijo v neke boljše čase in seveda jih na nek način tolažimo, da lažje prenesejo posledice krize. Tudi v tako imenovanih kriznih obdobjih je vera zelo koristna.

Evangeličanska cerkev se načeloma ne odziva javno na razmere v družbi, politične zdrahe ipd. Zakaj? Poslanstvo Cerkve ni politično delovanje. Evangeličani zagovarjamo ločitev države in verskih skupnosti. Odzivamo se takrat, ko res čutimo, da gre za kratenje osnovnih svoboščin človeka. Politično naša Cerkev nikoli ni delovala. Tudi duhovniki ne smemo biti pripadniki političnih strank. Naše poslanstvo ni, da bi na primer ljudi, državljane, naše vernike pred volitvami nagovarjali, kako naj volijo, katero politično opcijo naj izberejo. To je njihova popolna svoboda in njihova svobodna odločitev.

Ali morda v času krize opažate upad vernikov? Mislim, da v času krize o upadu vernikov ne moremo govoriti. Občutimo pa seveda na nek način ogorčenost in nezadovoljstvo ljudi. In tu je naša naloga, da jim po svojih močeh poskušamo na različne načine pomagati.

Glede na to, da boste 1. decembra prevzeli delo evangeličanskega škofa, kakšne so vaše želje in načrti? Moji načrti so, da kot bodoči škof, to funkcijo bom prevzel 1. decembra, nadaljujem uspešno opravljeno delo. Evangeličansko cerkev vodi predsedstvo Cerkve, ki ga sestavljata škof in cerkveni inšpektor. Nadaljevati želim dobro opravljeno delo dozdajšnjega škofa Geze Erniša. To funkcijo prevzemam z veliko odgovornostjo, kajti moj predhodnik je bil na tem položaju 18 let. In to je doba, v kateri človek zraste.

Zato s toliko večjo odgovornostjo prevzemam to funkcijo. Geza Erniša je Evangeličansko cerkev v slovenskem prostoru naredil prepoznavno in strpno in zato bo moja naloga toliko težja. Upam in pričakujem, da bom s pomočjo preostalih kolegov in kolegic to tudi zmogel. V Evangeličanski cerkvi je škof prvi med enakimi in moje načelo bo, da se bom držal predvsem enakosti. Ne nazadnje, če je medsebojno sodelovanje na visoki ravni, potem so tudi pričakovani uspehi lažje uresničljivi.

Koliko vernikov pa ima vaša verska skupnost? Koliko duhovnikov? Slovenska Evangeličanska cerkev ima okrog 18 tisoč vernikov v 14 cerkvenih občinah. Enajst jih je na območju Prekmurja, tri pa zunaj. Po svojih vernikih smo torej strnjeni v Prekmurju zaradi zgodovinskih okoliščin, kajti protestantizem je na območju današnjega Prekmurja preživel, ker je spadal pod ogrsko upravo, kjer protireformacijski vplivi niso bili tako hudi kot drugje.

V Cerkvi deluje 11 duhovnikov in pet duhovnic. Dva duhovnika delujeta na področju duhovne oskrbe v Slovenski vojski. Škofovska funkcija pri nas ni profesionalna funkcija, ampak jo opravlja eden izmed duhovnikov, škofovski urad pa je zmeraj tam, kjer škof opravlja duhovniško službo.