Gašpar Mišič o vrnitvi med poslance ne razmišlja

Gašparja Mišiča naj bi v ponedeljek pričakovali v poslanski skupini Pozitivne Slovenije, kamor naj bi prišel podpisat izjavo, s katero bi se odrekel poslanskemu mandatu, piše Večer. Vendar ga ni bilo, saj naj bi si vzel še nekaj časa za razmislek. Šlo naj bi za taktiko, saj bi si z vrnitvijo mandata zaprl vrata v parlament, če bi ga vlada spodnesla na položaju predsednika uprave v Luki Koper.

Naj pusti možnosti odprte, ga nagovarjajo drugi Danes je Gašpar Mišič za STA pojasnil, da o vrnitvi v poslanske klopi ne razmišlja, v zadnjih dneh pa je dobil nekatere predloge, o katerih je vredno razmisliti glede na "nerazumne napade politikov na Luko Koper in na povsem zakonito kadrovanje". Kot pravi, je nujno, da se vključi pravna stroka in "se postavi v bran pravne države".

Kot pravi, ga nekateri nagovarjajo, da si pusti možnosti odprte, in pomislek enega od pravnikov je bil, da bi koprsko pristanišče vodil pro bono in hkrati ostal poslanec, dokler se ne ugotovi, kaj se bo zgodilo. Misli pa, da "te agonije ne bo vlekel" toliko časa.

"Tudi če bi le sedel in opazoval ta svet, bi imel dovolj" Gašpar Mišič pravi, da "ne gori voda" in da nikogar ne ogroža, čeprav je zagotovo "marsikomu trn v peti". Njegova funkcija poslanca tako preneha s sklenitvijo pogodbe za predsednika uprave Luke. Tudi če bi ga spodnesli s tega položaja, se glede prihodnosti ne boji. Kot pravi, je v politiko vstopil preskrbljen, in tudi če bi le "sedel in opazoval ta svet in slovensko politiko", bi imel dovolj.

Ob tem Gašpar Mišič opozarja, da je zanimivo, da se v vsem času "negativne kampanje" ni nihče ukvarjal z njegovim programom in se vprašal, s čim je prepričal nadzornike, pri čemer sam, kot poudarja, nanje ni pritiskal ali se z njimi dogovarjal. Pričakuje in poziva slovensko politiko, naj naredi korak nazaj.

Sklicuje se na pravnika Ivana Kristana, ki pravi, da bi morali najprej na Sodu preveriti, ali je postopek njegovega imenovanja potekal pravilno in zakonito. In če to ugotovijo, nimajo po njegovih besedah "moralne ali druge pravice posegati v nekaj, kar je bilo storjeno popolnoma demokratično in zakonito".