Franc Kangler bi bil spet državni svetnik, kdo še?

Na zborih volilnih teles - volitve v DS potekajo posredno - bodo v sredo najprej odločili o predstavnikih lokalnih interesov, dan zatem še o predstavnikih interesnih organizacij, torej zastopnikih socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov.

Večina sedanjih svetnikov bi še en mandat

Za nov mandat se med predstavniki lokalnih interesov poteguje več kot polovica sedanjih svetnikov, pri predstavnikih funkcionalnih interesov pa še več, saj na vnovičen mandat upa kar 13 od 18 sedanjih državnih svetnikov.

Pri slednjih je največje zanimanje za svetniško mesto predstavnika univerz, visokih in višjih šol, kjer je kandidatov pet. Po drugi strani pa je pri samostojnih poklicih, ki imajo v DS enega člana, le en kandidat. Prav tako je pri delodajalcih za štiri sedeže ravno toliko kandidatov. Pri svetniških mestih za predstavnike lokalnih interesov je število kandidatov različno, le v enem primeru je kandidat en sam, sicer pa se za posamezno mesto poteguje od dveh do največ sedem kandidatov.

Bervar ne kandidira, na listi gora znanih obrazov

Med njimi je kar nekaj županov, denimo koprski župan Boris Popovič, župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan in župan Velenja Bojan Kontič, vsi so bili svetniki že v zadnjem sklicu. Med župani, ki si želijo priti v DS, pa so tudi Franc Rokavec (Litija), Robert Smrdelj (Pivka) in Vladimir Prebilič (Kočevje).

Med kandidati je tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Ta je, spomnimo, že bil svetnik, a je leta 2014 DS s tesno večino izglasoval njegovo razrešitev. Razlog je bil v tem, da je bil Kangler pred tem zaradi dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita obsojen na sedem mesecev zapora. Sodba je kasneje padla na vrhovnem sodišču, v ponovljenem sojenju pa je po umiku obtožnice sledila zavrnilna sodba.

Med predstavniki drugih interesov, ki upajo na ponovljen mandat, so glavni tajnik šolskega sindikati Sviz Branimir Štrukelj, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, nekdanji rektor ljubljanske univerze Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič in predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Kandidata za člana DS sta tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in radijec Aleksander Hribar, ni pa med njimi sedanjega predsednika DS Mitje Bervarja.

V petih letih trikrat uspeli z vetom

Državni svet je z izglasovanjem veta pred kratkim ustavil pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in njegov poskus spremembe zakona o kazenskem postopku. Foto: STA , Eno močnejših orožij državnega sveta še vedno ostaja odložilni veto. V aktualnem mandatu so bili svetniki uspešni v treh primerih, prvič leta 2014, ko v drugo v DZ ni bila potrjena novela zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki bi posegla v delovanje Fundacije za šport. Drugič, ko DZ v začetku letošnjega leta ob ponovnem odločanju ni izglasoval novele zakona o lokalni samoupravi, ki bi uzakonila odpoklic župana. Tretjič pa nedavno, ko po vetu DS državnemu zboru vnovič ni uspelo izglasovati novele zakona o kazenskem postopku.

Sredi septembra, ob razpisu volitev v DS, je njegov predsednik Bervar ocenil, da je DS v mandatu, ki se počasi izteka, dokazal, da je kot drugi dom pomembna institucija. In da je dal svoj doprinos - ne le z odložilnimi veti, ki jih vidi kot skrajno možnost, ampak tudi drugače, predvsem z mnenji, podanimi v zakonodajnem postopku, z mednarodno aktivnostjo in strokovnimi posveti.

Tako so v tem sklicu v primerjavi s predhodnimi mandati manjkrat posegli po odložilnem vetu, je pa bilo zato bistveno več predlogov komisij in mnenj DS, je pojasnil Bervar, po navedbah katerega so bila ta mnenja upoštevana pri marsikateri zakonodaji.