Petek, 12. 4. 2013, 21.47
8 let, 6 mesecev
FOTO in VIDEO: Škof Rožman počiva v domači zemlji
Današnji dobri dve uri trajajoč pogrebni obred v nabito polni ljubljanski stolnici je minil ob spremljavi Mozartove glasbe. Škof Rožman, čigar posmrtne ostanke so v sredo iz frančiškanske grobnice v Lemontu pri Clevelandu prepeljali v Slovenijo, odslej počiva v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici. Z njim so pokopali tudi njegovo škofovsko kapo, ki je po odhodu Gregorija Rožmana v ZDA leta 1945 ostala v ljubljanski stolnici vse do danes.
Stolna cerkev v Ljubljani je bila povsem polna. Obreda so se udeležili skoraj vsi slovenski škofje, apostolski nuncij in okoli 200 duhovnikov ter svojci pokojnega škofa s Koroške. Po oceni stolnega kanonika in urednika tednika Družina Francija Petriča se je samega pogrebnega obreda udeležilo okoli 1000 ljudi, skupno število tistih, ki so se danes v stolnici poslovili od škofa Rožmana, pa je okoli 3000.
Kot je dejal dr. Stres, je biti pokopan v domovini med svojimi je naravna pravica, poznana že pred tisočletji. "Danes jo škofu Gregoriju s spoštovanjem priznavamo in izpolnjujemo. Na to je čakal več kot pol stoletja v daljni tujini. Veliko stvari se je moralo v teh desetletjih zgoditi in spremeniti v naši domovini, da je to postalo mogoče," je med drugim dejal dr. Stres in poudaril, da je bila to, da bi bil pokopan v Sloveniji, pokojnikova želja in da je to predvsem pietetno dejanje. "Potrebujemo spravo, medsebojno spoštovanje v naših različnostih in tesno sodelovanje. Vsak narod in vsaka človeška skupnost to potrebuje, toda v trenutku, ki ga živimo, to potrebo še posebej čutimo. Zato želim, da bi bil ta pokop pastirja ljubljanske krajevne Cerkve v njegovi stolnici tako sprejet in bi temu tudi služil."
"Seveda je današnje dejanje kljub vsej pomembnosti le eno dejanje v verigi dejanj, ki so bila in še bodo potrebna, da se bodo k nam povrnile »edinost, sreča, sprava«, kot si je želel Prešeren. V tem trenutku ne moremo spregledati, da na tisoče žrtev vojne in revolucije še čaka na pokop in poslednje prebivališče, ki bo v skladu z neodtujljivim dostojanstvom sleherne človeške osebe. Tudi bo potrebno še veliko duhovnih naporov in resnicoljubnosti, da bo podoba rajnega škofa Gregorija, ki jo bomo nosili v svoji zgodovinski zavesti, bolj ustrezala resnici. Po pričevanju tistih, ki so ga poznali in se z njim pogovarjali, ni sam nikoli izključeval možnosti, da je kdaj storil tudi kakšen napačen korak. Časi so bili med vojno in hkratno revolucijo preveč hudi in zapleteni in tudi človeška hudobija je ušla izpod vsakega moralnega nadzora, kot se to redno dogaja v vsaki vojni," je med drugim dejal dr. Stres o škofu Gregoriju Rožmanu, ki je ljubljansko škofijo vodil 15 let, do konca druge svetovne vojne.
Somaševanje zbora kanonikov ljubljanskega stolnega kapitlja je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
"Današnja žalna slovesnost je priložnost, da z obžalovanjem ter medsebojnim oproščanjem in sprejemanjem obrnemo nov list naše zgodovine in se skupaj pripravimo za izzive, ki jih pred nas postavlja prihodnost," je v izjavi ob pokopu Rožmana zapisal predsednik republike Borut Pahor.
Po dopoldanski sveti maši so bili verniki in drugi povabljeni, da se od pokojnega Rožmana poslovijo in ga pokropijo. Ob 14. uri se je začela akademija, med katero so ljubljanski bogoslovci prebirali besedila iz škofovih pastirskih pisem, pridig in drugih nagovorov.
Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bil v odsotnosti obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na 18 let strogega zapora, na desetletno izgubo državljanskih pravic in zaplembo vsega premoženja.
Rožman je ljubljanski škof ostal do smrti leta 1959, apostolski administrator ljubljanske škofije in po Rožmanovi smrti škof pa je bil Anton Vovk. Škof Rožman je umrl 16. novembra 1959 Clevelandu v ZDA in je bil do nedavnega pokopan v Lemontu blizu Chicaga, kjer imajo slovenski frančiškani svoj samostan. 550. obletnico imenovanja prvega ljubljanskega škofa pa so na SŠK-ju videli kot primerno priložnost za prenos posmrtnih ostankov škofa Rožmana po 68 letih izgnanstva v domovino.
Pobude za prekop so se začele že pred 12 leti. Med obiskom v Sloveniji oktobra 2001 se je takratni državni tajnik Svetega sedeža kardinal Angelo Sodano sestal s takratnim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom. Med pogovorom mu je predsednik Kučan predlagal, da bi posmrtne ostanke škofa Rožmana prenesli v Slovenijo in jih pokopali tukaj.
Državno tajništvo Svetega sedeža je to pobudo pozdravilo, vendar pod pogojem, da se zgodi revizija sodnega procesa proti škofu Rožmanu. Vrhovno sodišče RS je leta 2007 sodbo Vojaškega sodišča iz leta 1946 zaradi številnih postopkovnih napak razveljavilo in jo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno sojenje. To je leta 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu dokončno ustavilo.
Vse potrebno za prenos posmrtnih ostankov Rožmana v domovino je uredil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Poslovilna maša v ZDA je bila 7. aprila. Vodil jo je upokojeni pomožni škof Clevelanda Edvard Pevec ob pomoči Jamnika in upokojenega pomožnega škofa Chicaga Johna Gormana. Po slovesu od ameriških Slovencev so Rožmanove posmrtne ostanke v Slovenijo pripeljali 9. aprila.