Torek, 1. 10. 2019, 19.50
4 leta, 6 mesecev
Fiktivni vpisi: kako študenti izigravajo sistem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,74
20
Fiktivni vpisi v Sloveniji že dolga leta veljajo za ustaljeno prakso študentov, ki se jim zaradi neuspešno opravljenih študijskih obveznostih ni uspelo vpisati v višji letnik in zato svoj status iščejo v srednješolskih in visokošolskih programih ali izobraževanjih za odrasle. Zakaj se mladi odločajo stopati po robu zakona in kako rešiti to težavo?
Fiktivni oziroma navidezni vpis najbolje opredelimo kot vpis v izobraževalno ustanovo brez namena pridobitve izobrazbe, ampak za izkoriščanje pravic, ki jih prinaša dijaški oziroma študentski status.
Koliko takšnih vpisov na letni ravni zabeležimo v izobraževalnih institucijah po državi, ni povsem znano, saj je, kot pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje in šport (MIZS), ugotavljanje fiktivnih vpisov izjemno težko.
Država še ni našla prave rešitve
Obstajajo pa nekatere ocene, ki nakazujejo na to, da bi bila lahko tretjina vpisanih v terciarno izobraževanje zgolj zaradi statusa in koristi, ki jih to prinaša. Dejstvo je namreč, da je za mnoge mlade socialna varnost vezana na veljaven šolski status, ki ga lahko s pridom izkoriščajo s polnimi – do 26. leta starosti – in delnimi bonitetami, v katere je vključeno tudi delo prek študentskega servisa tudi po izpolnitvi te starostne meje.
- obvezno zdravstveno in dopolnilno zavarovanje do 26. leta,
- davčne olajšave,
- delo prek študentske napotnice,
- subvencioniran prevoz javnega prometa,
- subvencionirana prehrana (študentski boni),
- subvencionirani stroški bivanja,
- štipendije.
A kot pojasnjuje Andreja Preskar, ravnateljica Srednje ekonomske šole Ljubljana, je treba na problematiko fiktivnih vpisov najprej pogledati skozi prizmo študentov, ki se po njenem mnenju ob izgubi statusa znajdejo v stiski.
"Vsakemu se lahko zalomi, da ne naredi letnika, in šolarji razumemo stisko, v kateri se znajdejo ob izgubi varnosti, ki jim je zagotovljena s statusom," pravi in hkrati dodaja, da je prav to srž pereče težave, za katero država, vsaj za zdaj, še ni našla dobre rešitve in to kljub zakonskim spremembam, s katerimi je poskušala vsaj delno zajeziti številčnost tistih, ki status kupijo z namenom, ki ni izključno vezan na pridobitev izobrazbe.
Alen Brkić, strokovni sodelavec za področje visokega šolstva pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), pojasnjuje, da je v zadnjih desetih letih na področju trajanja študija in s tem tudi dolžine izkoriščanja pravic, prišlo do velikih sprememb.
"Študent ima v času študija možnost le enega ponavljanja oziroma prepisa. Če to izkoristi, nima možnosti absolventskega staža. To pomeni, da ima lahko na triletnem študiju status največ štiri leta."
Včasih tega ni bilo, in sicer vse do leta 2013, ko je v veljavo stopil nov zakon in s tem tudi spremembe z omejitvijo študijskih let. V preteklosti so se lahko študenti ob neuspešno zaključenem programu navidezno vpisali na višje šole, saj je bil vpis brezplačen.
V stiski izkoriščajo "sivo cono"
"Od leta 2013 pa je tako, da mora vsak študent, ki je bil več kot tri leta vpisan na fakultetni program, plačati polno šolnino za študij na višji šoli. Glede na to, da se šolnine gibljejo po več tisoč evrov, se fiktivni študij ne izplača," poudarja Brkić.
A ker "v sili hudič še muhe žre", so se študenti, ki jim grozi izguba statusa, znašli tako, da so pričeli izkoriščati zakonodajne anomalije, ki so sicer zajemale visokošolsko stopnjo izobraževanja, ne pa tudi srednješolskega, kar priznavajo tudi na ministrstvu.
"Po sprejetju zakonskih sprememb, ki so omejile fiktivni vpis na visokošolske programe, smo na področju srednješolskega izobraževanja zaznali povečan interes po vpisu na srednješolsko stopnjo zgolj zaradi pridobitve statusa dijaka," pravijo na MIZS.
Ravno zaradi tega so na ministrstvu pripravili predloge sprememb zakonov o gimnaziji ter o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki so bile uveljavljene leta 2017.
"Ključna novost zakonodaje je ta, da se dijak, ki je že zaključil srednješolsko izobraževanje in je svoje šolanje nadaljeval na terciarni (visokošolski) stopnji, ne more ponovno vrniti v srednješolske klopi z vpisom v srednješolski program z istim vstopnim pogojem," pojasnjujejo na ministrstvu.
V praksi to pomeni, če je na primer dijak zaključil gimnazijski program in se vpisal v terciarno izobraževanje, kjer eno leto ni bil uspešen, in bi se zaradi statusa želel vpisati denimo v program Ekonomski tehnik, to po novem ni mogoče.
Je pa res, da tudi ta novost v celoti ne prepreči vpisov, saj se lahko posameznik vpiše na izredne programe za izobraževanje odraslih. "Če je nekdo že zaključil redno izobraževanje v programu na primer Zdravstvena nega (4-letni program), želel pa bi se izobraževati še v programu Ekonomski tehnik, se bo v tem programu lahko izobraževal samo izredno, redno pa ne," pravijo na ministrstvu.
V sili razmer...
Kot glavni razlog za fiktivni vpis pa med mnogimi, ki se za ta korak odločijo, še vedno ostaja možnost dela prek študentskega servisa in s tem vsaj deloma zagotovljena finančna varnost. "Situacija realnega življenja jih sili v to," poudarja Brkić.
"Kljub gospodarski rasti v zadnjih letih je zaposlovanje mladih brez delovnih izkušenj bolj izjema kot pravilo. Edini način za pridobitev izkušenj pa je študentsko delo. Bližajoča recesija pa bo to še poslabšala," je mnenja sogovornik.
Zaposlitev prek študentske napotnice zagotavlja študentu reden mesečni dohodek. "Raziskava Evroštudent ugotavlja, da se stroški študentov v povprečju gibljejo med 250 in več kot 500 evri," pravi Brkič in izpostavlja, da je študentsko delo bolj kot dodaten zaslužek postal socialni korektiv in edini način, kako si lahko študenti privoščijo študij v univerzitetnih središčih.
Koristi od dela prek študentskih napotnic pa ne žanjejo samo študenti in podjetja, ki jih zaposlujejo, temveč tudi država. Osebe s statusom dijaka ali študenta namreč niso vpisane v evidenco brezposelnih oseb, kar pomeni, da je stopnja brezposelnosti na trgu dela nižja kot bi bila v resnici, kar je voda na mlin za statistično beleženje brezposelnosti.
Kakšne so rešitve?
Ravnateljica Ekonomske šole Ljubljana Andreja Preskar poudarja, da se je treba reševanja problematike navideznih vpisov lotiti sistemsko in na ravni države. Kot izpostavlja, vidi rešitev v tem, da bi študentom, ki ostanejo brez statusa, na pomoč priskočilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Država odgovornost za študente prelaga na šolnike. Če bi uredili stvari tako, da bi imeli študenti kljub izgubi statusa zagotovljeno vsaj delno socialno varnost, bi bilo zlorab manj."
Podobnega mnenja je tudi Brkić, ki opaža, da so se z vsemi zakonskimi spremembami fiktivni vpisi močno omejili. "Izobraževanje na vseh stopnjah mora biti namenjeno temu, da posameznike opremi s kompetencami, znanji in spretnostmi za nadaljnje življenje. V tem času se mora posameznik primarno posvečati študiju, sistem pa mu mora to omogočiti. Nujno je treba urediti stanovanjsko problematiko študentov in mladih in prenoviti štipendijsko politiko," sklene sogovornik.
20