Janez Janša
Ponedeljek, 4. 2. 2019, 4.06
5 let, 9 mesecev
Facebook v 15 letih obstoja razgalil tudi slovenske politike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,07
10
Ob 15. obletnici nastanka Facebooka smo pripravili pregled dogodkov in afer, ki so se zgodili na Facebooku ter močno zaznamovali slovenski medijski in politični prostor.
Spletni gigant Facebook danes praznuje rojstni dan. V 15 letih svojega obstoja je eno od najbolj priljubljenih družbenih omrežjih močno vplivalo na razvoj in spremembe v sodobni družbi. Kot interaktivna spletna družbena platforma ima Facebook velik vpliv tudi na medijski in politični prostor. V zadnjih 15 letih so tudi slovensko medijsko in politično krajino zaznamovali dogodki in afere, ki so se začeli z objavo na Facebooku.
Potem ko smo na Siol.net novembra lani prvi razkrili, da je minister za kohezijo Marko Bandelli pred lokalnimi volitvami grozil enemu od kandidatov za župana Komna, smo po razkritju ministrovih groženj objavili tudi njegov sporni zapis na družbenem omrežju Facebook.
Nekdanji minister za kohezijo Marko Bandelli je na Facebooku zapisal, da bo županski kandidat v občini Komen, ki ga podpira, dobil tudi ministrske informacije.
"Vse, kar ste vsi štirje kandidati napisali, je že vse napisano v mojih programih. Delno realiziranih, ostalih pa v teku. Želim samo, da bi se nadaljevala strategija razvoja. Zato seveda podpiram Deana Zalesjaka, ki bo seveda dobil maksimalno politično podporo, znanje in ministrske informacije," je oktobra lani na Facebooku zapisal Bandelli, ki se je moral nato posloviti od ministrskega stolčka.
Janša na Facebooku razkril pogodbo o prodaji zemljišča v Trenti
Tudi po zaslugi objave na Facebooku je bila slovenska javnost obveščena o domnevno spornem nepremičninskem poslu prvaka SDS Janeza Janše. Ta je pred parlamentarnimi volitvami leta 2011 na Facebooku objavil pogodbe o nepremičninah. V oči je takrat bodla predvsem pogodba o prodaji zemljišča v Trenti in stanovanja na Neubergerjevi ulici v Ljubljani. Omenjeno zemljišče v Trenti se je leta 2014 nato znašlo v jedru sodne preiskave proti predsedniku SDS.
Predsednik SDS Janez Janša je 2. decembra 2011 na Facebooku objavil pogodbe o nepremičninah. Javnost je takrat prvič izvedela, da je Janša lastnik zemljišča v Trenti.
Janša je zemljišče kupil, ko je v devetdesetih letih vodil ministrstvo za obrambo, marca 2005 pa ga je prodal gradbenemu podjetju Imos. Za zemljišče znotraj območja Triglavskega narodnega parka, na katerem ni mogoče graditi novih objektov, je Janša iztržil 131 tisoč evrov. Hkrati je Imos od Janše za 91 tisoč evrov odkupil stanovanje na Neubergerjevi ulici v Ljubljani. S tem denarjem je Janša od Imosa nato kupil novo stanovanje na Komenskega ulici v Ljubljani v vrednosti 236 tisoč evrov.
Medtem ko Janša zatrjuje, da posel ni sporen, mu tožilstvo očita, da se je s prodajo zemljišča okoristil za najmanj sto tisoč evrov. Po oceni tožilstva je Imos, ki je v času prve Janševe vlade dobil nekatere velike posle z državo, za zemljišče, na katerem ni mogoče graditi ničesar, plačal previsoko ceno. Geodetska uprava (Gurs) je vrednost zemljišča februarja lani ocenila na 21 tisoč evrov.
Policisti na Facebooku: Če minister pade na alkotestu, plačam večerjo
Slovensko javnost je marca 2016 pretresla afera, da naj bi se člani Sindikata policistov Slovenije (SPS) na Facebooku dogovarjali o namerni zasedi za takratnega ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Novembra 2015 sta policista v Škofji Loki ustavila Koprivnikarja in s preizkusom alkoholiziranosti preverila njegovo morebitno alkoholiziranost.
Anonimni policijski vir je v pismu, ki mu je priložil fotografije omenjenih pogovorov na Facebooku, sindikat in njegovega takratnega predsednika Zorana Petroviča obtožil, da so policisti ministra namenoma hoteli ujeti med vožnjo pod vplivom alkohola. "Če ga ujamejo in napiha, dam za večerjo patrulji," so se na Facebooku pogovarjali policisti.
Skupina petih policistov, med katerimi je bil tudi nekdanji predsednik Policijskega sindikata Slovenije Zoran Petrovič, naj bi se prek Facebooka dogovarjala, da pripravi zasedo ministru Koprivnikarju. Vpleteni očitke zanikajo.
Da bi bil postopek policistov lahko sumljiv, je na Facebooku po opravljenem postopku poročal tudi Koprivnikar: "Pa vendar imam čuden občutek, ker nisem storil nič narobe, s čimer bi pritegnil pozornost." Po razkritju zgodbe so na policiji o dogodku obvestili specializirano državno tožilstvo in sprejeli ustrezne ukrepe.
Štiri leta po aferi je vrhovno sodišče v petek potrdilo pravilnost izrednih odpovedi za štiri od petih policistov, ki so sodelovali v aferi, tudi za Petroviča. Zoper pet policistov, ki zanikajo dogovarjanje v omenjeni zadevi, je specializirano državno tožilstvo vložilo tudi obtožnico. Očitajo jim dajanje podkupnine in sprejemanje koristi za nezakonito posedovanje.
Pretep prenašala na Facebooku, žrtev je podlegla poškodbam
Uporabniki družbenih omrežij so slovensko policijo februarja 2017 opozorili na videoposnetek grozljivega nasilja, ki je krožil na Facebooku. Šlo je za posnetek pretepa, ki se je zgodil na območju Podbočja v občini Krško. Na zahtevo policistov so upravljavci družbenega omrežja posnetek, ki je do takrat zbral več kot 200 tisoč ogledov, umaknili s spleta.
Obsojena Aleš Olovec in Martin Kovač sta prenos pretepa prenašala prek Facebooka. Hudo poškodovani 26-letnik, ki sta ga pretepla, je kasneje umrl v bolnišnici.
V povezavi z dogodkom so policisti prijeli takrat 20-letnega Aleša Olovca in 29-letnega Martina Kovača, ki sta pretep v živo prenašala na Facebooku. Hudo poškodovanega 26-letnega Andreja Cekuto so reševalci prepeljali v bolnišnico, kasneje je umrl.
Okrožno sodišče v Krškem je Olovca in Kovača septembra 2017 spoznalo kriva umora in neupravičenega slikovnega snemanja. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbe obrambe v začetku lanskega februarja zavrnilo kot neutemeljene. Olovec je bil pravnomočno obsojen na 21 let in 11 mesecev zapora, Kovač je dobil leto dni zapora manj.
Milosavljević: Mediji naj spoštujejo čisto zasebnost, čeprav je Facebook ne spoštuje
Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na ljubljanski fakulteti za družbene vede poudarja, da je pojav Facebooka celovit fenomen, ki je vplival na vse možne deležnike v družbi. "Seveda je vplival tudi na politike, ki prek družbenih omrežij z državljani danes komunicirajo neposredno, Facebook pa uspešno uporabljajo kot orodje za samopromocijo in lansiranje lastnih zgodb."
Hkrati je Facebook seveda vplival tudi na medije, in sicer tako z vidika odtegovanja digitalnih oglaševalskih prihodkov kot tudi z vidika vsebine. V povezavi s slednjim Milosavljević opozarja, da morajo novinarji in uredniki v skladu s profesionalnimi standardi, za katere so oziroma bi morali biti usposobljeni, presojati, kaj je relevantno za javnost in kaj je za javnost zgolj zanimivo.
"Mediji so upali, da se bo del uspeha Facebooka prelil tudi na njih. To se večinoma ni zgodilo, vsaj v poslovnem smislu ne. Poleg Googla je Facebook danes pri nas in na globalni ravni eden od glavnih odtegovalcev digitalnega oglaševalskega prihodka," pojasnjuje Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede.
"Ne samo pri poljavnih osebnostih, kot je mogoče kateri od ravnateljev ali zdravnikov, tudi pri politikih se lahko pojavijo nedovoljeni in neustrezni posegi v njihovo zasebno komunikacijo in čisto zasebno življenje. Tu ne govorimo o njihovih poslovnih dogodivščinah, poslih ali prikrivanju kakšnega lastništva, ampak na primer o njihovih otrocih, partnerjih in partnericah ter drugih rečeh, ki načeloma sodijo v čisto sfero zasebnosti," razlaga Milosavljević.
Po njegovih besedah je to treba spoštovati, čeprav Facebook tega morda ne spoštuje: "V primeru umora pri Krškem, ki je bil na Facebooku predvajan v živo, je Facebook potreboval 13 ur, da je posnetek umaknil, čeprav je dobil iz Slovenije nekaj sto pritožb. To kaže, da slovenski organi pri Facebooku ne dosežejo ustrezne odmevnosti oziroma Facebook moledujejo, da nekaj umakne."
"Facebook v javnosti izkorišča imidž majhnega otroka"
Milosavljević meni, da je glavni problem v tem, da so se različni deležniki Facebooku vedno le prilagajali: "Facebook vpliva na vse druge, druga stran pa se premalo aktivira, da bi glede njegove neomejene moči nekaj naredila. Vsak teden imamo opravka s kakšno novo afero glede Facebooka, vrstijo se preiskave in zaslišanja, Facebook pa kljub temu da obstaja že 15 let, v javnosti še vedno izkorišča imidž majhnega otroka v smislu, da je nov, dobronameren, še neobrzdan in da ga pravzaprav ni možno regulirati."
Novinarska in uredniška presoja sta po njegovih besedah potrebni tudi zato, ker vsebine s področja kriminala in vdorov v zasebnost niso zgolj neetične, ampak tudi nezakonite, hkrati pa se politiki in druge javne osebnosti trudijo biti čim bolj zanimivi in se čim bolj pogosto pojavljati v javnosti.
"Če se nekaj pojavi na Facebooku, to še ni izgovor, da to objavljajo kredibilni in profesionalni mediji. Vsak medij ima svoj ugled ali pomanjkanje ugleda. Tisti mediji, ki imajo svoj ugled, so tega morda pridobili tudi zato, ker ne poročajo o čisto vsaki neumnosti ali nespodobnosti, ki se zgodi na svetu, ampak ker svojemu občinstvu predajajo informacije, ki so relevantne," še dodaja Milosavljević.
10