Sreda,
7. 3. 2018,
14.41

Osveženo pred

6 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,61

3

Natisni članek

Natisni članek

NLB SDS NSi Karl Erjavec

Sreda, 7. 3. 2018, 14.41

6 let, 8 mesecev

Erjavec podpira pobudo NSi in SDS glede NLB

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,61

3

Karl Erjavec | Foto STA

Foto: STA

Zunanji minister Karl Erjavec je danes dejal, da podpira pobudo NSi in SDS, da bi z ustavnim zakonom zaščitili Novo Ljubljansko banko pred hrvaškimi tožbami glede prenesenih deviznih vlog nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke. "Menim, da ni prav, da bi slovenski davkoplačevalci plačevali nekaj, kar je nezakonito," je utemeljil podporo.

Kot je dejal, je bilo na vladi že večkrat napovedano, da bodo obravnavali vprašanje hrvaških pravnomočnih sodb glede prenesenih deviznih vlog. Uprava NLB je že plačala eno tako sodbo, je spomnil.

Ponovil je, da so hrvaške tožbe nezakonite, saj niso v skladu ne s sporazumom o nasledstvu niti z memorandumom o soglasju, ki sta ga vladi podpisali marca 2013 na Mokricah.


Preberite še:

V SDS in NSi bi NLB pred hrvaškimi sodišči zaščitili z ustavnim zakonom


"Vsaka realizacija hrvaških pravnomočnih sodb tukaj v Sloveniji je nezakonito ravnanje," je izpostavil. Zato tudi ne podpira rešitve, po kateri bi preko sklada za nasledstvo ali poroštva poplačali te nezakonite sodbe hrvaških sodišč.

Cerar: Za izplačila ni nobenih pravnih temeljev

Premier Miro Cerar je ob robu predstavitve makete drugega tira v Kopru ponovil, da za ta izplačila ni nobenih pravnih temeljev. "Če pa bi DZ ocenil, da bi bilo treba o tej vsebini odločati na ravni ustavnega zakon, je treba to podpreti," je povedal za Radio Slovenija.

A to je po njegovih besedah še stvar pravne presoje, saj so predlog šele dobili. Za takšen zakon je potrebna dvotretjinska večina in prav je, da ti postopki stečejo in da se to preveri, je dodal.

Poslanci želijo preprečiti škodo prenesenih deviznih vlog

Poslanci SDS in NSi so v torek v parlamentarno proceduro vložili ustavni zakon za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Z njim želijo preprečiti, da bi slovenske banke utrpele škodo zaradi ravnanja Hrvaške glede prenesenih deviznih vlog v nekdanji zagrebški podružnici LB.

Z ustavnim zakonom bi temeljno ustavno listino dopolnili s tremi novimi členi. V njih bi določili ravnanje slovenskih bank in državnih organov pri zagotavljanju spoštovanja sporazuma o vprašanjih nasledstva in memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado ter povračilu škode, ki nastaja ali bo nastala slovenskim bankam zaradi ravnanja Hrvaške v nasprotju s temi sporazumi.

NLB | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

"NLB bi morala preprečiti izvrševanje sodb hrvaških sodišč"

Tako bi v enem od novih členov NLB prepovedali izplačilo zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB. Slovenskim sodiščem pa bi naložili, naj ne izvajajo sodnih odločb v zvezi z omenjenimi zahtevki, NLB pa bi v skladu s predlogom morala uporabiti vsa pravna sredstva, da prepreči izvrševanje sodb hrvaških sodišč.

Vprašanje pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB je postalo aktualno po tistem, ko je NLB nedavno plačala enega od zahtevkov na podlagi pravnomočne sodbe na Hrvaškem. S tem je razburila, saj Slovenija vztraja, da je treba vprašanje teh vlog rešiti v okviru nasledstva po nekdanji skupni državi in da NLB za te zahtevke ni v ničemer odgovorna.

Na ministrstvu za finance so medtem zapisali le, da bodo predlog skrbno preučili in v sodelovanju z drugimi deležniki pripravili uradno mnenje, če oziroma ko bo DZ vlado zanj tudi zaprosil.

Omenjene tožbe v imenu in za račun hrvaške države vodita Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka (Zaba) na hrvaških sodiščih. Gre za devizne vloge nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so bile v 90. letih prejšnjega stoletja prenesene v hrvaški javni dolg in poplačane.