Petek,
9. 7. 2021,
18.16

Osveženo pred

3 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,22

Natisni članek

Natisni članek

Koseški bajer obročkanje Ljubljana labod

Petek, 9. 7. 2021, 18.16

3 leta, 4 mesece

Elegantne vodne ptice, ki imajo tudi temno plat #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,22

Po žalostnem zaključku lanskega leta, ko so zaradi ptičje gripe na ljubljanskem Koseškem bajerju poginili trije labodi, so se obiskovalci izredno razveselili novega labodjega para in dveh mladičkov, ki sta prav danes prejela svoji ptičji osebni izkaznici. A te lepe in elegantne vodne ptice imajo tudi temno plat: s krili lahko človeku zlomijo nos. 

Na Koseškem bajerju pa nadaljujejo tradicijo, ki ima v Sloveniji že več kot stoletno zgodovino: obročkanje labodov. Tako imenovane ptičje osebne izkaznice so nadeli še dvema mladičema.

"Vsaka ptica je dobila svoj individualni obroček, poleg tega smo ju stehtali, izmerili dolžino peruti, in zdaj upajmo, da mladiči preživijo in da bomo potem lahko spremljali, kje se bodo premikali," je povedala Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 

Obroček, narejen iz aluminija, je kot nekakšna osebna izkaznica laboda, saj nosi podatke o spolu, starosti in datumu ter mestu obročkanja.

labod
Novice Poglejte, kaj se je zgodilo labodoma Gigi in Čupku

Labodi so lahko zelo nevarni

Koseški bajer je območje, ki je dovolj veliko za eno labodjo družino. Samec zato vsako leto pospremi svoje mladiče na drugo lokacijo, da bo lahko imel tu novi zarod in novo zgodbo. 

"Prejšnji labodji par je gnezdil tu več let zaporedoma, letos pa imamo na Koseškem bajerju nov labodji par. Samica je poginila za ptičjo gripo, samec pa je bil nesrečno poškodovan in potem prepeljan na veterino ter na rehabilitacijo na Muto. Žal je potem novi labodji par branil ta prostor in ga je odgnal," je pojasnila Mateja Nose Marolt iz službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (JP VOKA SNAGA). 

Samci so namreč zelo teritorialni, če se preveč približamo, še posebej mladičem, se temu primerno tudi odzovejo, kar priča tudi nekaj vsakoletnih napadov na ljudi. "Kolegu so s perutjo, recimo, tudi poškodovali nos, tako da je to zelo močna ptica. Morate pa vedeti, da ima deset kilogramov, in da vzleti, potrebuje te peruti, zato so te res izjemno močne," pripoveduje Zagorškova. 

Največ labodov v Ljubljanski kotlini lahko najdemo na Zbiljskem jezeru, a vsi niso domači. V enem dnevu lahko preletijo več sto kilometrov, in tako se pozimi pri nas znajdejo tudi švedski, madžarski, finski in drugi labodi.

Labodov in druge vodne perjadi ne hranimo s kruhom!

Kruh zanje je, kot da bi mi vsak dan jedli hrano iz McDonaldsa. Saj te malo nasiti, ampak energijsko od tega nimaš nič, in tudi ptica ne, pove Zagorškova. Posledično se lahko tudi pri pticah pojavijo razne bolezni, imunska odpornost pa jim zlahka pade. Če bi jih vseeno radi pogostili, pa sta najbolj priporočljivi koruza in sveža solata.

labod
Novice Še en labodji par ostal brez naraščaja: kam je izginilo sedem mladičev?