Ekstremnega mraza v naslednjih dneh vendarle ne bo

To je za ta letni čas po besedah Braneta Gregorčiča z Agencije RS za okolje precej hladno, a ne bo tako ekstremno mrzlo, kot so sprva napovedovali vremenoslovci.

Po Gregorčičevih besedah je sprva kazalo, da bo še hladneje in da bi se lahko meja sneženja spustila tudi pod 1000 metrov nadmorske višine. Sedaj pa napovedi kažejo, da bo glavnina hladnega zraka vendarle ostala nekoliko zahodneje od naših krajev, predvsem na območju srednjih in zahodnih Alp ter zahodne Evrope, je dejal in dodal, da bo pri nas sicer hladno in občasno deževno.

"V gorah bo zapadlo nekaj snega" Jutranje temperature se bodo konec tedna gibale med sedem in 10 stopinj, dnevne pa med 10 in 15 stopinj Celzija. Občasno bodo tudi padavine, močnejše padavine bodo predvsem v zahodni polovici Slovenije. Že v četrtek vremenoslovci po Gregorčičevih besedah pričakujejo tudi zmerno burjo na Primorskem, ponekod v notranjosti države pa okrepljen severni do severovzhodni veter. Tako bo vreme v naslednjih dneh, kot pravi, precej dinamično.

Na območju Julijskih Alp bo snežilo nad 1000 metri nadmorske višine, na območju Kamniško-Savinjskih Alp pa verjetno nad 1500 metri.

"V gorah bo zapadlo nekaj snega, a se meja sneženja predvidoma ne bo spustila prav do nižin," je pojasnil Gregorčič. Po najbolj ekstremnem scenariju je med dežjem sicer možna kakšna snežinka, sicer bo bolj snežilo v sosednji Avstriji in proti zahodu oziroma Švici in delu severne Italije, je še dodal Gregorčič.

Slovenija le na obrobju fronte Nižje temperature si sicer posledice prodora precejšne pošiljke hladnega in vlažnega zraka iznad Atlantika proti severnemu Sredozemlju. Težiščem pošiljke hladnega in vlažnega zraka pa bo nekaj sto kilometrov zahodneje od Slovenije. Tako bo Slovenija bolj na obrobju te fronte, hladneje bo na območju od severne Italije proti Franciji, je dejal Gregorčič.

Povedal je tudi, da so bile vremenske spremembe na našem območju vedno lahko kar ekstremne, po prodoru polarne zračne mase že v roku tedna ali dveh sledi tudi povsem drugačen scenarij, prodor kakšne bolj tople oziroma vroče zračne mase iznad Afrike.

Sicer trenutno v napovedih še ni predvideno kaj takega, a se je v preteklosti to že večkrat dogajalo, da je močni ohladitvi potem čez 14 dneh sledila tudi močnejša otoplitev. To je povsem normalno za ta letni čas, pravi Gregorčič. Kot je dodal, se to sicer ne dogaja vsako leto, a se lahko v enem letu zgodi tudi večkrat.