Dušan Vučko ostaja direktor DVK

Državna volilna komisija je z večino glasov, štirimi proti in dvema za, zavrnila predlog za razrešitev direktorja Službe DVK Dušana Vučka, so zapisali v sporočilu za javnost. 

Vučku očitajo nepravilnosti pri delu in malomarno opravljanje dolžnosti

Član DVK Drago Zadergal je predlog za razrešitev Dušana Vučka utemeljil z navedbami o nevestnem in nepravilnem delu ter zanemarjanju in malomarnem opravljanju dolžnosti pri vodenju Službe DVK v več primerih: pri tehničnih nalogah za pravilno objavo začasnih in delnih izidov aprilskih volitev v državni zbor, pri tisku glasovnic in pri postopku izredne odpovedi javni uslužbenki. Med razlogi za predlagano razrešitev je navedel tudi dejstvo, da je direktor Službe DVK spregledal elektronsko pošto predstavnika kandidatne liste SDS glede postavitve znakov list na glasovnici ter da na sejo DVK ni uvrstil informacije o tem, katere liste kandidatov so bile vložene s podporo podpisov poslank in poslancev.

Vučko vse očitke zanika

Po besedah direktorja Službe DVK Dušana Vučka predlog za njegovo razrešitev, ki ga je podal član DVK Drago Zadergal, ni presenečenje, saj gre za sklepno dejanje vsega, česar je bil kot direktor službe deležen vse od razpisa letošnjih volitev v državni zbor in tudi že pred tem. "Gre za posledico dejstva, da svoje delo opravljam zavzeto, strokovno in neodvisno ter vedno podam svoje stališče glede posameznih vprašanj," je med drugim dejal Vučko in dodal, da je bilo za Zadergala in stranko SDS zelo moteče zlasti njegovo stališče o nujnosti spoštovanja zakona glede pluralne sestave volilnih odborov. Vse očitke, navedene v predlogu za razrešitev, je zanikal in ob tem poudaril, da je svoje delo vselej opravljal zakonito, strokovno, odgovorno, skrbno in vestno ter poskrbel, da služba zagotavlja ustrezno podporo za delo DVK.

Kot je izpostavil Vučko, nikakor ne drži, da naj bi povzročil škodo komisiji, ker naj ne bi zagotovil uporabe modula za pravilen izračun poslanskih mandatov. Resnica je po njegovih besedah povsem nasprotna. "Če svojega dela ne bi opravljal izjemno skrbno, vestno in odgovorno, bi bili potrjeni napačni mandati, saj zelo verjetno še danes ne bi vedeli, da je pri računalniškem izračunu poslanskih mandatov prišlo do napake," je dejal. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da so izidi volitev dokončni šele, ko jih DVK potrdi na seji s sprejetjem zapisnika o ugotovitvi izida volitev.

V nadaljevanju je zanikal tudi očitke glede zamude pri pošiljanju volilnega gradiva v tujino. Izrazil je tudi obžalovanje, da pristojno ministrstvo oziroma vse vlade od leta 2012 dalje niso pripravile nujne spremembe zakonodaje, s katerimi bi lahko odpravili težave pri pošiljanju volilnega gradiva v tujino in pri upoštevanju glasovnic iz tujine ob ugotavljanju končnega izida volitev.

Ob obilici dela direktor pozabil na sejo DVK

Direktor Službe DVK je potrdil, da je ob obilici dela pred volitvami res nehote pozabil na sejo DVK uvrstiti točko o seznanitvi s tem, katere kandidatne liste so podprte s podpisi poslancev (česar zakonodaja sicer ne nalaga), za kar se je tudi opravičil. Vendar pa to ni v ničemer vplivalo na potek volitev ali na možnost kandidiranja na volitvah. Ključno je namreč, da so bile z omenjenimi podatki seznanjene volilne komisije volilnih enot, ki so pristojne za kandidacijski postopek, in torej ni bila nikomur povzročena nikakršna škoda oz. ni bilo nikakršnih posledic.

V zvezi z očitki, ki se nanašajo na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi javni uslužbenki, pa je Vučko pojasnil, da je postopal v skladu z zakonodajo. Njegova dolžnost je, kot je dejal, da ob ugotovljenih kršitvah podrejenih ustrezno ukrepa. Komisija je v nadaljevanju seje sprejela sklep, da v okviru obravnave predloga za razrešitev direktorja Službe DVK ne bo opravila razprave o očitkih, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi javni uslužbenki, vključno z vprašanjem oblikovanja pritožbene komisije za delovna razmerja.

Letošnje parlamentarne volitve je zaznamovalo kar nekaj spodrsljajev DVK. Več o tem si lahko preberete spodaj. 

Novice DVK narobe izračunala šest poslanskih mandatov GS, SDS, NSi in Levice