Dušan Semolič zapušča sindikate

Na kongresu zveze leta 2012 se je Semolič odločil za nadaljevanje predsedovanja, tokrat pa tega ne namerava, piše Igor Dernovšek v Dnevniku.

V ZSSS so se poenotili in mesto ponudili voditeljici Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Lidiji Jerkič, ki je bila že pred omenjenim kongresom leta 2012 najresnejša kandidatka. O tem, ali bo mesto prevzela, se bo odločila do septembra, med razlogi, zaradi katerih bi ponujeni položaj sprejela, pa navaja strah pred razpadom zveze, še piše Dnevnik.

Semolič je na čelu ZSSS od leta 1991, ko je bil prvič izvoljen za predsednika organizacije. 

Želeli smo ga priklicati za komentar, a se na klice ne odziva.

Dušan Semolič v elementu

Uspelo mu je, kar ni uspelo še nikomur …

"Njegovo delo ocenjujem kot zelo uspešno. V vsej 25-letni zgodovini je vsem ministrom in predsednikom vlade preprečil izpeljavo kakršnekoli resne delovnopravne in pokojninske reforme. Pripomogel je celo k temu, da je katera od vlad odšla. S tega vidika je zelo uspešen," je delo Semoliča komentiral ekonomist Anže Burger.

"… a kar je bilo dobro za njegove člane, je škodilo državi."

Kljub njegovim uspešnim pogajalskim sposobnostim se njegova uspešnost ni izrazila v tem, da bi tudi dejansko zaščitil slovenske delavce, meni ekonomist Burger. Po njegovem mnenju je večina stvari, za katere se je zavzemal, izrazito škodovala delavcem.

Kako?

• Dosegel dvig minimalne plače: "Bil je eden glavnih borcev za ta ukrep, a prav to je po raziskavi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) dokazano povečalo brezposelnost za skoraj 20 tisoč ljudi."
• Proti reformi dela: "Podpiral in vzdrževal je sistem bimodalnega trga, kjer imamo na eni strani zaščitene zaposlene s pogodbami za nedoločen čas in na drugi strani tako imenovane prekarne delavce – obstoječe stanje je ščitil na njihovo škodo."
• Proti socialni kapici (omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost za prejemke oz. plače, ki so nad določeno višino): "Učinek tega je, da so bile plače nekvalificiranih delavcev še nižje – podjetja potrebujejo sposoben kader, a morajo pri tako visokih obdavčitvah produktivnega dela toliko več sredstev dodati k masi plač in morajo to nekje vzeti; običajno ravno pri zaposlenih, ki so najmanj fleksibilni, najbolj ranljivi, ki nimajo zunanjih možnosti za razliko od izobraženih delavcev."
• Proti resni pokojninski reformi: "Ves čas je podpiral prizadevanja stranke DeSUS, kar je bilo izrazito na škodo zaposlenih. Če se zavzemaš za ohranjanje obstoječega stanja, kjer imamo več kot 612 tisoč upokojencev na 850 tisoč zaposlenih in se razmerje iz meseca v mesec poslabšuje; če ne podpiraš reforme, deluješ neposredno proti svojim članom sindikata, ker morajo prav zaradi tega plačevati vedno višje davke."

"Uspelo mu je zaščititi le člane svojega sindikata, med njimi samo tiste, ki imajo pogodbe za nedoločen čas, ne pa mladih, tistih s pogodbami za določen čas in najmanj izobraženih, ki jim je s svojimi zahtevami in pobudami vede ali nevede škodil. Na ZSSS potrebujejo vodstvo, ki razume tudi drugo stran, ekonomsko logiko in to, da prekomerna zaščita delovnih mest, ne pa zaposlenih, vodi v zelo rigiden trg dela, kjer največ izgubljajo zaposleni," je še povedal Burger.

"Semoliču nasproti nikoli ni stala vlada, ki bi se uprla njegovim neupravičeno visokim zahtevam in odločala v korist vseh državljanov, ne le tistih, ki jih ščiti on. Za državo kot celoto je imel bolj negativen vpliv," pravi ekonomist Anže Burger. Foto: STA ,